Premalo snega za smučanje

Blejsko smučišče Straža je letos obratovalo zgolj petnajst dni, v tem času pa so našteli okrog 2100 smučarjev, med njimi so bili predvsem domačini.

Bled – Smučišče Straža so pretekli teden po zgolj petnajstih dneh obratovanja zaprli, kar je mnoge precej presenetilo, sploh ker je letos po več zelenih zimah spet zapadlo veliko naravnega snega. A kot pojasnjuje Jaka Bassanese iz Infrastrukture Bled, ki upravlja smučišče, je bil novozapadli sneg zelo puhast, zato se je hitro posedel in ga je na koncu na progi ostalo zgolj deset do petnajst centimetrov, kar je po njegovih besedah premalo, za smuko je namreč treba na progi zagotoviti vsaj dvajset centimetrov snega. »Na progi so se pojavljale celo kopnine, ponekod je bila široka zgolj tri do štiri metre, minimalna zahtevana širina smučarske proge pa je vsaj pet metrov.« Tako po njegovih besedah niso mogli več zagotavljati varnosti na smučišču, zato so se ga odločili zapreti.

Smučišče Straža so začeli zasneževati z umetnim snegom že decembra lani, ko so bile temperature vsaj ponoči dovolj nizke, da so to dopuščale, je pojasnil Bassanese.

»A so se temperature potem spet dvignile, tako da smo morali prekiniti z zasneževanjem, januarja pa je bilo potem ves čas pretoplo.« V začetku februarja so se razveselili naravnega snega, ki pa se je zelo hitro posedel. A se je na nekaterih delih proge obdržal tudi umetni sneg, tako da so kljub temu lahko zagotovili ustrezne pogoje za smuko. »Ob tem smo na spodnji del proge vozili sneg z vseh parkirišč, ki niso bila soljena, 'postrgali' smo ga tudi na delu, kjer je poletno sankališče, da smo sploh lahko zagotovili dovolj snega.« Na dan so našteli okrog sto smučarjev, tako da so na koncu ustvarili okrog dvajset tisoč evrov prihodkov, kar po Bassanesejevih besedah sicer ni slabo, a če bi želeli imeti smučišče še naprej odprto, bi ga morali dodatno zasneževati. »A na podlagi statističnih podatkov iz preteklih let smo imeli v marcu v povprečju zgolj tri smučarske dneve, zato se nismo odločili za zasneževanje, za kar smo sicer letos namenili že okrog petnajst tisoč evrov.«

Bled se s Stražo sicer ne more promovirati kot destinacija z vrhunskim smučiščem, saj zaradi lege na nizki nadmorski višini in bližine jezera, ki pozimi »greje« okolico, za to nimajo pogojev, pravi Bassanese. »Stroške delovanja smučišča pozimi večinoma pokrijemo s prihodki, ki jih ustvarimo z letnim sankališčem,« je pojasnil in dodal, da prav ta čas snujejo strategijo razvoja Straže, ki bo pokazala, v katero smer je smiselno razvijati ponudbo. Tudi direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj je pojasnil, da smučišče predstavlja dopolnitev ponudbe v zimskem času, ki je prilagojena predvsem domačim gostom. »Povsem drugače je poleti, ko na Straži deluje sankališče, ki je polno obiskano, med gosti pa takrat prevladujejo tujci.«