Rada se uči in rada uči tudi druge

Tanja Čufer je s svojo pozitivno energijo in znanjem po vrnitvi domov začela poučevati jogo tudi v Sorici, kjer je za vadbo navdušila domačine.

Železniki – »Že od malega me osrečujeta poučevanje in pomoč drugim. Tako sem se odločila, da bom šla najprej na srednjo vzgojiteljsko šolo, nato pa sem se v Ljubljani vpisala še na pedagoško fakulteto in jo tudi zaključila. Že takrat sem vedela, da bi rada druge poučevala, kar je veseli mene. Nisem si želel opravljati poklica, s katerim ne bi imela zadovoljstva, pač pa sem želela, da bi se še več naučila o znanjih in odnosih, ki jih iščemo v današnji civilizaciji. Kot otrok sem živela v Spodnjih Danjah, kjer so odnosi pristni, kjer živijo ljudje, povezani z naravo, in imajo drugačne vrednote kot v mestih. Te vrednote so predvsem pomoč drugim, delavnost, poštenost in odkritost,« pravi Tanja Čufer, ki je po zaključenem študiju nekaj časa različna dela opravljala tudi v enem izmed prestižnih avstrijskih hotelov, kjer je dobila tudi priložnosti za nova znanja.

»Ko sem se udeležila predavanja za zaposlene v hotelu, kjer je madžarska predavateljica govorila o jogi hata, sem jo uro in pol z zanimanjem poslušala, nato pa sem ostala tako rekoč brez besed. Vprašala sem jo, kje obstajajo ljudje, ki znajo tako imenitno poučevati jogo, in povedala mi je za šolanje v Indiji. Takoj sem se odločila, da moram v Indijo, v šolo joge v Rišikeš. To je mesto, ker se je joga rodila pred tisočletji in kjer jo poučujejo tudi še sedaj. Želela sem se namreč naučiti tradicionalne joge hata, ne njenih modernih različic. Šola je težka, v njej učijo discipline, in če je sam nisi sposoben, potem je tudi ne moreš prenašati na druge. Sama namreč tudi zagovarjam stališče, da s čimerkoli se ukvarjaš, moraš imeti za to ustrezno izobrazbo oziroma opravljeno ustrezno šolanje. Tako sem, preden sem začela poučevati druge, najprej pridobila mednarodno licenco učiteljice joge,« pravi Tanja Čufer, ki je jogo najprej učila v Avstriji, pri 27 letih pa je ugotovila, da si želi tja, od koder je doma.

»Ugotovila sem, da je poučevanje joge tisto, kar si res želim početi. Rada imam delo z ljudmi, želela sem si priti nazaj na Gorenjsko, v Selško dolino, v Škofjo Loko. Najprej sem začela s poučevanjem joge na Zalem Logu. Ko sem začela pripovedovati o jogi, marsikdo ni vedel, kaj to sploh je. Nato sem začela poučevati v Škofji Loki in v Sorici. Tam na jogo prihaja okoli trideset ljudi obeh spolov in vseh let. Najmlajša v skupini je stara 15 let, najstarejša pa jih ima krepko več kot sedemdeset,« pravi Tanja Čufer, ki se je ob jogi izpopolnjevala tudi na različnih tečajih fizioterapije in masaž.

»Anatomija, fizioterapija, psihologija in vsa podobna znanja, ki jih pridobivam, mi v življenju predstavljajo največjo srečo. Komaj čakam, da spet pride poletje, da odpotujem na Tajsko, kjer se bom učila masaže, v Indijo, kjer bom pridobila znanja terapevta tuinologa. Imam še ogromno izzivov. Vem, da se moram še veliko naučiti, k sreči pa ljubim učenje in spoznavanje novih stvari. Zame je učenje proces, ki se nikoli ne konča,« dodaja Tanja Čufer, ki je vesela, da je zlasti v Sorici znala pridobiti pozornost domačinov, ki jim joga pomeni ne le sprostitev in gibanje, temveč tudi novo priložnost za druženje.