Ravnatelj Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru mag. Štefan Schellander

Država jim plača učitelje

Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru pri Šentjakobu v Rožu je ena najstarejših in najuglednejših zasebnih šol na Koroškem. Upravlja jo konvent šolskih sester, ki jih je v ta rožanski kraj leta 1908 povabil ustanovitelj slovenske ljudske šole, šentjakobski župnik in zavedni Slovenec Matej Ražun. Takrat so se namreč učitelji v ljudskih šolah sami odločali, ali bodo poučevali v slovenščini ali nemščini. Večina se jih je odločala za slednjo. Župnik Ražun pa je hotel šolo s slovenskim učnim jezikom.

Šentpetrska šola se je obdržala. Le med drugo svetovno vojno ni delovala, ker so jo Nemci zaprli. Leta 1945 so se sestre vrnile in obnovile šolo. Sledile so zahtevam in izzivom časa ter začele s šiviljskimi in gospodinjskimi tečaji in nato ustanovile eno- in kasneje triletno kmetijsko in gospodinjsko šolo, že leta 1946 pa zasebni dvojezični otroški vrtec. Danes delujeta v Št. Petru petletna višja šola za gospodarske poklice in enoletna strokovna gospodarska šola. V vseh letnikih jo obiskuje med 130 in 150 dijakinj in dijakov, ki prebivajo v internatu. Med njimi jih je vedno več iz Slovenije. Že v prvem letu delovanja petletnega šolanja jih je bilo skoraj tretjina. »Naša prednost je, da smo manjša, pregledna in urejena šola, v kateri vlada ustvarjalno vzdušje in kjer se med seboj vsi poznamo. Naši maturantje so zaradi veliko praktičnega znanja sorazmerno lahko zaposljivi. Zanimanje za našo šolo se povečuje, čeprav posebne reklame zanjo ne delamo. Ker so Jesenice pobratena občina s Št. Jakobom, gremo na tamkajšnji šolski sejem pa tudi drugam, kamor nas povabijo. Vsako leto, dan pred dnevom odprtih vrat, priredimo Noč višjih šol, na katerem predstavijo svoje programe za naše dijake zanimive koroške višje šole od Univerze v Celovcu do Pedagoške akademije v Celovcu in strokovnih šol,« je povedal dolgoletni ravnatelj šentpetrske šole mag. Štefan Schellander.

Ker je v Sloveniji veliko razprav o financiranju zasebnih konfesionalnih šol, me ja zanimalo, kako imajo to urejeno na Koroškem. »Naša šola je zasebna konfesionalna šola in način financiranja je v Avstriji jasen. Učitelje in vzgojitelje v vrtcu, ki je del šole, nam plača država, za vse drugo osebje in stroške delovanja pa mora poskrbeti vsaka šola sama. Nam pomagata celovška škofija in Mohorjeva, sicer se je pa treba znajti in prijavljati na različne razpise. Če se znaš dobro pogajati, lahko na ta način dobiš do tretjine potrebnih sredstev. Moraš pa zagotoviti, da naložba ne bo šla v nič in da bo šola še nekaj časa delovala. V Avstriji so namreč zadnja leta kar nekaj zasebnih šol zaprli. Koroško energetsko podjetje Kelag nam je že dvakrat pomagalo opremiti računalniško delavnico, pomagajo pa nam tudi podjetja s področij, za katera se šolajo naši dijaki,« je povedal ravnatelj Schellander.