Nagrajeni slikarji s Primorskega

V Galeriji Prešernovih nagrajencev je na ogled razstava likovnih del primorskih umetnikov, prejemnikov Prešernove nagrade ali nagrade Prešernovega sklada, ki so v zasebnih zbirkah. Naslov razstave Samotni brin sredi morja rase trka na primorsko likovno dušo, razstavljena dela jo razgaljajo.

Kranj – Galerija Prešernovih nagrajencev je v teh dneh, in tako bo vsaj še dva meseca, primorsko prešerna. Na ogled so namreč dela devetih Prešernovih nagrajencev oziroma nagrajencev Prešernovega sklada, katerih likovni opusi ali posamezna dela so bili v različnih obdobjih podeljevanja nagrad prepoznani za umetniške vrhunce. Razstava predstavlja izbor 64 umetniških del primorskih umetnikov, ki so v likovni zbirki goriške družbe KB1909. »V galeriji so tokrat povezali dve realnosti, Primorsko in Gorenjsko. Jedro zbirke, v kateri je več kot štiristo del primorskih umetnikov, nastaja zadnjih dvajset let. V njej je nekaj pomembnih del naših najvidnejših avtorjev iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja,« je v nagovoru ob odprtju na prvi februarski dan povedal Boris Peric, predsednik uprave družbe KB 1909; da zbirka prikazuje tudi razvoj slovenskih umetnikov na tleh dveh sosednjih držav, tako v Trstu in Gorici kot v Goriških brdih in na Krasu.

Nada Zoran z ministrstva za kulturo je povedala, da gre za zelo pomembno zbirko, v kateri se srečujeta in med seboj oplajata romanska in slovanska kultura, poudarila pa je tudi pomen takih zbirk za kulturno dediščino naroda in hkrati pohvalila galerije, ki take umetnine predstavljajo širši množici. Mednje sodi tudi Galerija Prešernovih nagrajencev. Jedro razstave predstavlja 25 del Avgusta Černigoja, 11 Toneta Kralja, devet Lojzeta Spacala ter dela Franka Vecchieta in Klavdija Palčiča. Na razstavi si je mogoče ogledati tudi dela Vena Pilona, Zorana Mušiča, Rika Debenjaka in Silvestra Komela.

Joško Vetrih, ki je sooblikoval zbirko od njenega nastanka naprej, je o pomenu zbirke zapisal: »Pobudo za nakup del primorskih slikarjev so začeli v zgodovinsko-kulturnem kontekstu takoj po drugi svetovni vojni, ko so se številne slovenske ustanove in združenja, ki so delovala v Trstu in Gorici, zavzela za nakup del lokalnih slikarjev, da bi jim konkretno pomagala v tistih težkih letih. Takrat se je oblikovalo ''zgodovinsko'' jedro zbirke, ki se je pozneje preoblikovalo v umetniško zbirko KB1909.«

Ob razstavi je bil včeraj v galeriji tudi recital pesmi Miroslava Košute in Marka Kravosa, na katerem sta predstavila pesniško zbirko Samotni brin sredi morja rase: liki in verzi primorskih Prešernovih nagrajencev.