Spacalov magični realizem

V Galeriji Prešernove hiše so pred slovenskim kulturnim praznikom odprli razstavo del Prešernovega nagrajenca Lojzeta Spacala iz njegovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja.

Kranj – Slikar in grafik Lojze Spacal (1907–2000) velja za enega najpomembnejših svetovno priznanih predstavnikov sodobne grafične umetnosti. Po očetu Kraševec, rojen v Trstu, se je šolal v Italiji, kjer je v tridesetih letih prejšnjega stoletja začel tudi svojo umetniško pot. V Sloveniji, v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, je prvič razstavljal leta 1945. Spacal je umetnostni glasnik svoje ožje domovine – Krasa in morja, kraških vasi in nemirne mestne civilizacije. Kot umetnik slovenske narodnosti in italijanskega državljanstva je bil ujet med dva svetova, a je bil hkrati tudi pomemben povezovalec obeh sosednjih kultur in narodov. Številna ustvarjena dela, od slik v klasičnih in mešanih tehnikah ter grafik do mozaikov, fresk in tapiserij, ki so rezultat njegove izjemne ustvarjalne potence, visoko cenijo Italijani, na umetniški piedestal ga iz istega razloga postavljamo tudi Slovenci – leta 1974 je za grafični in slikarski opus prejel Prešernovo nagrado.

V dneh, ko bomo tudi v Kranju gostili aktualne prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke, je torej razstava njegovih del v Galeriji Prešernove hiše več kot na mestu. A ne gre za eno izmed mnogih razstav njegovih del, ki so bile po Sloveniji, tudi v Kranju, na ogled v zadnjih letih. Pred nami se razprostirajo podobe, večinoma gre za barvne monotipije, v katerih spoznavamo drugačnega Lojzeta Spacala, kot smo ga bili vajeni doslej. Kustos razstave umetnostni zgodovinar Gašper Peternel je pripravil izbor del iz zgodnjega obdobja umetnikovega ustvarjanja. »V tem je zagotovo največji čar razstave, saj je bilo prav njegovo začetno obdobje, lahko bi rekli obdobje magičnega realizma, z monotipijami, ki Spacala nekako manifestirajo, doslej v Sloveniji zelo redko predstavljeno. Večina del je v Sloveniji razstavljenih prvič.« Gre za dela iz zbirk zasebnih lastnikov iz zamejstva, ki so bili večinoma na različne načine povezani z umetnikom, nekaj del pa je last tržaške Zveze slovenskih kulturnih društev oziroma tamkajšnje slovenske kulturno-gospodarske zbornice.

»Spacal je prvi Prešernov nagrajenec, ki je kot likovnik dobil svojo galerijo v Štanjelu. Ta letos praznuje trideset let in skupaj z Galerijo Prešernovih nagrajencev in še nekaterimi galerijskimi in muzejskimi ustanovami v Sloveniji smo prišli na idejo, da bi v letu predstavljali tudi njegova manj znana dela s konca tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja. Začeli smo v Kranju,« je povedal Gašper Peternel in dodal, da je na ogled okrog trideset del, dvajset monotipij, ki jih spremlja nekaj risb iz istega obdobja, nekaj akvarelov, gvaš in lesorez. »Razstavljeno je namreč ena izmed vej v njegovem bogatem likovnem drevesu, v katerem nas kasneje popelje tudi v abstrakcijo.« Peternel še dodaja, da so dela zanimiva tudi zato, ker lahko skozi vse te motive kraških vasi na eni ali pa poglede na industrijsko krajino, mesta in pristanišča prepoznamo tudi kasnejši motivni svet njegovih abstraktnih del.