Po Dravinjski dolini
V lepem sončnem vremenu smo se podali pod vznožje Rogle in si ogledali Slovenske Konjice z okolico ter se sproščali v Termah Zreče.
Pred Slovenskimi Konjicami, središčem Dravinjske doline, nas je pričakala lokalna vodička Nina Buh, ki nam je že na avtobusu predstavila lepote okoliških krajev. Nato smo se skupaj sprehodili skozi Slovenske Konjice in opazovali, kako lepo urejeno mesto je to. Mesto že vrsto let velja za zgled prijaznosti in urejenosti. Do sedaj je bilo na posebnem evropskem tekmovanju Entente Florale odlikovano že z devetimi priznanji za najlepše izletniško mesto, dvakrat je celo doseglo prvo mesto. Mesto, ki ima skoraj šest tisoč prebivalcev, leži med skrivnostno Konjiško goro na eni strani, na drugi pa ga objemajo sončni zlati griči vinorodnih Škalc. Mesto, katerega prva pisna omemba sega v leto 1146, ko je omenjeno z imenom Counowiz, s številnimi okoliškimi vasmi zaokroža podobo doline ob reki Dravinji. Ogledali smo si park v bližini Dvorca Trebnik, znanega po tem, da je bila v njem dolgo let zeliščna galerija. Dvorec je bil od leta 1991 v lasti Mercatorja, sedaj ko so ga prodali, pa nekako še ni zaživel, nam je razložila vodnica. Ob potoku z več imeni, Gospodična, Ribnica ali celo Zmajeva slina, smo se sprehodili do farne cerkve svetega Jurija. Tam smo izvedeli, da Konjice ohranjajo običaj jurjevanja, ki ga praznujejo 24. aprila.
Z avtobusom smo se nato odpeljali na bližnji grič Škalce, s katerega je lep razgled na celotno dolino. Na njem je tudi posestvo Zlati grič, ki sicer obsega 75 hektarjev vinogradov, obdelanih na naravi prijazen način, in ohranja osemstoletno tradicijo pridelave grozdja. V Termah Zreče nam je diplomirana fizioterapevtka Barbara Pučnik na predavanju z naslovom Šport za zdravje povedala marsikaj o zdravem načinu življenja in o tem, kako pomembno je, da smo čim bolj aktivni in se gibamo na svežem zraku. »Človek bi se moral gibati trideset minut vsak dan ali 150 minut na teden,« nam je povedala. S predavanjem nas je tako navdušila, da smo se takoj po njem še mi razgibali in naredili nekaj vaj. Sledilo je okusno kosilo, po njem pa razvajanje v bazenih Term Zreče. V vodi smo se še dodatno razgibali in sprostili. Pot domov je bil kratka, in ker smo imeli še ravno prav časa, smo se ustavil na Trojanah.