Ohranjati spomin na žrtve
Ob spomeniku v Šenčurju je potekala slovesnost ob 74. obletnici poboja štiridesetih talcev v času druge svetovne vojne – spomin na žrtve ne sme zamreti.
Šenčur – Ob spomeniku so se zbrali praporščaki borčevskih organizacij, nekateri občinski svetniki pa tudi krajani ter nekateri svojci ustreljenih talcev, prav vse pa je v uvodu pozdravil in nagovoril predsednik šenčurske borčevske organizacije Franc Kržan. Poboj štiridesetih talcev in grožnja, da bodo postrelili tudi štirideset domačinov, ki se sicer ni uresničila, je bil največji okupatorjev zločin na območju šenčurske občine.
Zločin nacifašističnih okupatorjev ter zgodovinsko ozadje je predstavil slavnostni govornik spominske slovesnosti predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Kranj Božo Janež. Šlo je za nemški maščevalni ukrep, izveden 24. januarja 1944. Štiri dni pred tem so partizani napadli med Visokim in Šenčurjem žandarmerijsko patruljo, padli so trije žandarji. Poboj domačinov je preprečil takratni nemški občinski komisar Franc Padar, ki je bil na čelu občine Šenčur. Zato so pripeljali iz begunskih zaporov fante in može, aretirane pred tem s strani domobranske policije in izročene nemškemu okupatorju, ter jih na Sitarjevi njivi, kjer stoji sedaj spomenik, zločinsko postrelili. Domačini so jih morali nalagati na kamion in odpeljali so jih nazaj v Begunje, kjer so pokopani. Delegacija je svečano položila žalni venec k spomeniku, ki na tem mestu stoji že od leta 1946, z minuto molka pa so se spominu ustreljenim poklonili tudi praporščaki ter vsi prisotni.
V kulturnem programu so nastopili ljudska pevka Vida Šušteršič, član KUD Visoko Sašo Gašperlin z recitacijo pesmi prof. Martina Kadivca, učenke in učenci OŠ Šenčur z recitacijami in glasbenim nastopom – velik delež pri pripravi kulturnega programa je imel pomočnik ravnateljice Osnovne šole Šenčur Zdravko Potočnik, nekaj čustvenih domoljubnih pesmi pa je zapel tudi Mešani pevski zbor Kokrški odred iz Preddvora. Tradicionalna spominska slovesnost je vse zbrane tudi tokrat utrdila v prepričanju, da spomin na žrtve ne sme zamreti, kot tudi na pomembnost vrednot boja za slovensko osvoboditev, ki so eden izmed bistvenih temeljev naše današnje samostojnosti.