Evropska poslanka Patricija Šulin (desno) v pogovoru s predsednico Ženskega odbora SDS Žirovnica Ireno Pfeifer

Evropska poslanka v Žirovnici

V Čopovi rojstni hiši sta občinski in ženski odbor SDS Žirovnica pripravila pogovorni večer z evropsko poslanko Patricijo Šulin z naslovom Slovenija v Evropi.

Žirovnica – Evropska poslanka Patricija Šulin se je odzvala povabilu Občinskega odbora SDS in Ženskega odbora SDS Žirovnica in v petek obiskala Gorenjsko. Najprej so jo odpeljali na ogled čebelarskega muzeja v Radovljici, Lectarije, Muzeja Avsenik v Begunjah, zatem pa so ji razkazali najpomembnejše točke na Poti kulturne dediščine Žirovnica. Zvečer so v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici pripravili še pogovorni večer z naslovom Slovenija v Evropi, na katerem je Patricija Šulin v pogovoru s predsednico Ženskega odbora SDS Žirovnica Ireno Pfeifer govorila o svojem delu evropske poslanke, delovanju Evropskega parlamenta in vlogi Slovenije v Evropi.

Šulinova je povedala, da prihaja iz Nove Gorice, je poročena in ima 25-letnega sina. Do izvolitve v Evropski parlament, kjer je članica poslanske skupine Evropske ljudske stranke, pa je bila zaposlena kot davčna inšpektorica. Kot je dejala, je delo evropskih poslancev zahtevno, med tednom bivajo v Bruslju, kjer od 9. ure dopoldne pa vsaj do 18. ure potekajo seje odborov, sestanki, srečanja. Delovnik je zelo razpotegnjen in traja tudi po deset do dvanajst ur vsak dan, je dejala. Enkrat mesečno se evropski poslanci preselijo v Strasbourg, kjer potekajo plenarna zasedanja; ta običajno trajajo od 9. do 23. ure, včasih tudi do 1. ure zjutraj. Življenje se ti obrne na glavo, je dejala Šulinova, ki domov prileti le za vikend, a skoraj ni konca tedna, da ne bi tudi v Sloveniji imela kakšne obveznosti, denimo srečanj, prireditev, strankarskih dogodkov ...

Gostja je v nadaljevanju predstavila sestavo in naloge Evropskega parlamenta, svoje delo v Evropskem parlamentu in prednosti članstva v Evropski uniji. Med drugim je dejala, da Slovenija tudi v letu 2018 ostaja neto prejemnica evropskih sredstev, kar pomeni, da vplača v evropski proračun dobrih štiristo milijonov evrov na leto, iz proračuna pa dobi dobro milijardo evrov. »Na voljo so nam tudi sredstva iz skladov in 3,2 milijarde nepovratnih evropskih sredstev, vendar razpoložljiv denar ostaja. Slovenija zamuja številne priložnosti, tega pa ni kriva le bruseljska birokracija, ampak predvsem premalo znanja in preslaba nacionalna podpora za porabo sredstev,« je bila kritična poslanka. Menila pa je, da bi bila Slovenija brez članstva v Evropski uniji gospodarsko še v slabšem položaju.