Marjan Šarec / Foto: Gorazd Kavčič

Glasove jemlje levim in desnim

Raziskava Episcentra je januarja v treh gorenjskih volilnih okrajih merila podporo kandidatom na letošnjih volitvah v državni zbor. Ugotavlja, da se bodo z vstopom Marjana Šarca na politično prizorišče karte močno premešale.

Kranj, Kamnik – Raziskavo je naročila stranka NSi, kjer so želeli vedeti, kakšne možnosti ima njihova stranka v tradicionalno desno nagnjenih volilnih okrajih (6. okraj, kranjsko podeželje, in okraj 9, Škofja Loka s Selško in Poljansko dolino) in kakšno poslanec Matej Tonin v domačem okraju (Kamnik) glede na pojav Marjana Šarca, močnega političnega tekmeca. Sodeč po anketi se v vseh treh volilnih okrajih prve volilne enote (Gorenjska) obeta okoli petdesetodstotna volilna udeležba. V vsakem od okrajev so anketirali od tristo do štiristo ljudi, upoštevaje starost, spol in izobrazbo. V vsakem okraju so ponudili 11 potencialnih kandidatov iz različnih strank, ugotavljali izbiro in naklonjenost kandidatom ter stimulirali volilno napoved. V vseh treh volilnih okrajih je v največji prednosti Marjan Šarec.

Povsod primat Marjana Šarca

Kako kaže v Kamniku, kjer kaže na spopad z aktualnim poslancem Matejem Toninom, medtem ko vsi preostali navedeni močno zaostajajo? Vsak od favoritov ima podporo v različnih kategorijah volivcev: Tonina bi v značilno večji meri volili mladi do 34 let, v značilno manjši meri pa stari med 35 in 44 let ter tisti s poklicno izobrazbo. Pri Marjanu Šarcu se odstopanja navzgor pri volivcih, starih od 55 do 64 let, pri tistih s poklicno izobrazbo in pri upokojencih, v značilno manjši meri pa bi ga podprli ljudje z visoko izobrazbo.

»Merili smo realni in maksimalni doseg kandidatov za poslance državnega zbora. V kamniškem volilnem okraju smo pri realnem dosegu prišli do rezultata, da bi skoraj šestdeset odstotkov volivcev dalo svoj glas Marjanu Šarcu, njegov maksimalni doseg je sicer okoli sedemdeset odstotkov. Mateju Toninu bi svoj glas zaupalo 15 odstotkov anketirancev, njegov maksimalni doseg pa je blizu štirideset odstotkov. Maksimalni doseg pomeni, kako bi se odločali volivci, če bi imeli na izbiro dva kandidata,« pojasnjuje Igor Oman, direktor tržno-raziskovalnega podjetja Episcenter. Naslednji kandidat je po dosegu daleč za njima: Aleš Hojs iz SDS ima realno šest, maksimalno pa slabih osem odstotkov dosega. Anketirance so tudi vprašali, koga bi izbrali kot drugega, če bi imeli na voljo dva glasova. Med volivci, ki volijo Tonina kot prvo opcijo, bi jih slabih petdeset odstotkov izbralo Šarca, sedem odstotkov bi jih denimo izbralo Aleša Hojsa, slabih pet odstotkov Aleša Primca. Toninu pa bi med njim in Šarcem svoj drugi glas zaupalo 34 anketirancev. V primeru, da bi Toninu uspelo prepričati te volivce Marjana Šarca, bi lahko svoj rezultat izboljšal za petino, sledi iz tega dela raziskave.

V spopadu prvoligašev izvolitev obeh

»Računali smo tudi koeficient izvoljivosti. Raziskavo je naročila stranka NSi, kjer je bilo glavno vprašanje, ali ima z vstopom Šarca v igro Tonin možnosti izvolitve ali ne. Odgovor je da, in to na vseh treh ravneh, v Sloveniji, kjer je napoved izvolitve v primerjavi z volilnim letom 2014 večja za skoraj odstotek, v treh volilnih okrajih volilne enote 1, kjer je stranka NSi v raziskavi približno na enaki ravni kot leta 2014, in v kamniškem volilnem okraju, kjer je napoved izida za Tonina v primerjavi z rezultatom volitev izpred štirih let večja za dobre tri odstotke. Koeficient izvoljivosti je razmerje med volilnim rezultatom kandidata na ravni volilnega okraja in volilnim rezultatom na nacionalni ravni oz. na ravni volilne enote. Tak rezultat pomeni, da se izvoljivost Toninu poveča ne glede na to, da na volilno prizorišče vstopa Šarec,« razloži Oman.

Prehitel vodilni levo in desno stranko

In še pogled v ostala volilna okraja. V volilnem okraju 9 je tradicionalno zmagovala stranka SDS (tudi sedaj ima poslanca v državnem zboru), z vstopom Marjana Šarca, ki jemlje glasove tako na levi kot na desni, pa so se karte dodobra premešale. Po maksimalnem dosegu so prve tri stranke: Šarčeva, ki je potencialno sprejemljiva za dve petini, SDS za tretjino in NSi za petino volivcev. Kot pravi Oman, so tudi znotraj stranke NSi raziskovali, kdo od njihovih kandidatov ima boljše možnosti, Matej Tonin ali domačin Mihael Prevc. Slednjemu bi svoj glas na volitvah dalo pet odstotkov anketirancev, njegov maksimalni doseg znaša 17 odstotkov. V primerjavi s Toninom je v slabšem položaju, ima pa na svojem območju največ zelo naklonjenih volivcev. Šarec je vodilni politik tudi v okraju 6, ki zajema podeželje in manjše občine okoli Kranja. Glasove bi mu namenilo trideset odstotkov volivcev. Skoraj izenačeni pa so na naslednjih treh mestih SLS s Francem Čebuljem, SMC in SDS z Brankom Grimsom. Tako primat v tem značilno desnem okraju prevzema Šarec, dramatično pa se poslabšuje položaj vodilni levi in desni stranki.