Godla jim je hitro pošla

Turistično društvo Šenčur je v soboto v svojih prostorih v središču Šenčurja pripravilo že šestindvajseti tradicionalni Dan šenčurske godle.

Šenčur – Šenčurska godla je znana povsod po Sloveniji, vendar je najbolj značilna za gorenjski okoliš, predvsem za Šenčur. S svojimi posebnimi sestavinami in dovršeno pripravo privablja gurmane vseh generacij. Več kot sto dvajset litrov godle je v soboto hitro pošlo.

Godlo so nekdaj na kmetih kuhali pozimi iz obarnika, to je juhe, v kateri obarijo krvavice. »Šenčurska godla se razlikuje od godle, kakršno kuhajo drugje po Sloveniji,« pravi Zalka Jovanovič, ki jo ob pomoči Marte Pipan že vrsto let kuha za Turistično društvo Šenčur po receptu starejših kmečkih gospodinj iz Šenčurja. »Prava šenčurska godla se mora kuhati več ur, poleg krvi pa potrebujemo ješprenj, kašo, čebulo, česen, številne začimbe za krvavice (majaron, meto) pa tudi poper, sol, mast in ocvirke,« pravi Zalka. Na dnevu godle so vsem obiskovalcem poleg godle postregli tudi »obvezno« prilogo, to je kuhan krompir v oblicah, saj je Šenčur poznan daleč naokoli po dobrem krompirju. Obiskovalcem so jo postregle članice in člani Turističnega društva Šenčur. Godla je teknila tudi Kranjčanom Martinu Žonti, ki prihaja na godlo že peto leto, največkrat skupaj s prijatelji, ter Tonetu Drakslerju in Milanu Košniku, ki na godlo prav tako prihajata že vrsto let. Milan je več kot štirideset let delal v Nemčiji, po vrnitvi domov pa se je pred petimi leti odločil, da jo znova poskusi, in bil navdušen. Prvič pa so prišli godlo poskusit zakonca Angelca in Jurij Prevodnik iz Kranja ter Marinka in Jože Mali s Spodnjega Brnika. »Godlo imajo radi tako starejši kot tudi mlajši, mnogi jo nesejo domov za kosilo, tudi za vso družino,« je pojasnil podpredsednik Turističnega društva Šenčur Marko Kogovšek. Za prijetno vzdušje so v prostorih Turističnega društva Šenčur poskrbeli Jurjevi godci s pevcema Vido Šušteršič in Zlatkom Pivcem.