Vesna Klemenčič / Foto: Tina Dokl

Bled kot kongresna destinacija

Kongresni turizem predstavlja priložnost, da se turistična sezona podaljša tudi na mesece zunaj glavne turistične sezone, torej na Bledu predvsem v zimske mesece. Zato so v okviru Turizma Bled ob podpori občine in v sodelovanju s turističnim gospodarstvom lani ustanovili Kongresni urad Bled.

Bled – Kongresni urad vodi Vesna Klemenčič, ki je predstavila glavne cilje, ki so si jih zastavili na področju kongresnega turizma. Dolgoročno si želijo predvsem podvojiti število mednarodnih poslovnih in drugih dogodkov, ki jih gostijo na Bledu.

Kam se v slovenskem in evropskem merilu uvršča Bled kot kongresna destinacija?

»Na lestvici mednarodnega združenja kongresov in konvencij (ICCA) smo v evropskem merilu nekje na sredini po številu kongresov oziroma mednarodnih dogodkov, ki jih gostimo. V Sloveniji pa je Bled ob Ljubljani in Portorožu vodilna destinacija na tem področju.«

Kaj naredi Bled privlačnega za kongresni turizem?

»Poleg naravnih danosti imamo na voljo vso potrebno infrastrukturo za organizacijo tudi mednarodnih dogodkov. S Kongresnim uradom Bled smo se usmerili v tri ciljne skupine dogodkov, to so mednarodni kongresi, večji športni dogodki in vladni dogodki.«

Kongresni urad deluje že skoraj leto dni. So že vidni tudi konkretni rezultati, ki jih je prinesla ustanovitev urada?

»Že takoj ob ustanovitvi se je izkazala velika potreba po tem uradu; naš urad namreč deluje kot profesionalni posrednik med organizatorji oziroma naročniki dogodkov in ponudniki storitev ter tako ponuja nepristranski pogled na destinacijo. Obenem se že nakazujejo potrditve nekaterih večjih dogodkov, na katerih delamo zadnjih devet mesecev.«

Koliko kongresnih dogodkov se na leto odvije na Bledu in kakšen je vaš cilj v prihodnje?

»Ta čas na leto gostimo okrog deset do petnajst dogodkov, od tega jih je približno desetina kvalificirana kot mednarodnih oziroma se uvrščajo tudi v statistiko ICCA. Na Bledu želimo te številke v roku dveh, treh let podvojiti. To je naš dolgoročni cilj.«

Kaj na področju kongresnega turizma načrtujete letos?

»Letošnje načrtovanje je usmerjeno predvsem v prepoznavnost Bleda kot kongresne destinacije tako v Sloveniji kot v tujini. V to usmerjamo svoje aktivnosti pri predstavitvah na tujih poslovnih borzah in pri slovenskih organizatorjih dogodkov ter na področju digitalnega in osebnega marketinga.«

Je kongresni turizem priložnost za oživitev predvsem tako imenovane »mrtve sezone«, na Bledu to pomeni od novembra do marca?

»Kongresna industrija se na splošno usmerja v nizke sezone in tudi na Bledu stremimo k temu, da se podaljša sezona tudi na zimske mesece.«

Se da oceniti delež izkupička v kongresnem turizmu v skupni turistični blagajni na Bledu?

»Eden naših dolgoročnih ciljev je tudi, da se naredi analiza kongresnega gosta na Bledu. Na ravni Slovenije in v Ljubljani se to že izvaja, naše merilo pa je ta čas zgolj statistika ICCA. Tako imamo samo grobe ocene, ki znašajo od deset do petnajst odstotkov v celotnem turizmu.«

Pred časom so prenovili osrednji kongresni prostor na Bledu, Festivalno dvorano. Kaj to pomeni za nadaljnji razvoj kongresnega turizma na Bledu?

»To je velika dodana vrednost, festivalna dvorana je osrednja lokacija za organizacijo kongresov z do petsto delegati in je naš največji partner. S prenovo zgornjih dvoran smo dobili še dodaten prostor za manjše, tudi svečane dogodke. Predvsem pa je pomembno, da so dvorane postale fleksibilne, kar omogoča, da se prilagajo gostu, in ne gost dvorani.«

Bi potrebovali še kakšno podobno dvorano ali sedanja infrastruktura zadostuje tudi prihodnjim potrebam na tem področju?

»Infrastruktura popolnoma zadostuje, prostorskih kapacitet in namestitev je dovolj. Bodo pa potrebni manjši osvežitveni in razvojni projekti. Prenova hotela Golf je lepo pokazala, kako je mogoče zvišati kakovost, kar omogoča pridobitev tudi bolj zahtevnih gostov oziroma gostov z višjimi pričakovanji.«

Kakšni gostje so obiskovalci kongresov?

»Kongresni gost je specifičen samo v tem, da je na poslovnem potovanju, torej mu večino časa zapolni delo. V prostem času pa si kljub temu želi dobrih restavracij, zanimivih prostočasnih aktivnosti in dobre postrežbe. Po ocenah kongresni gost porabi trikrat več kot prostočasni gost, kar okvirno pomeni petsto evrov na dan. V destinaciji v povprečju ostane dva do tri dni. Naša želja je še podaljšati čas bivanja teh gostov tudi po končanem poslovnem delu.«