Kolikšen bo minimalec?
Predloga, da se minimalna plača za letos zviša za skoraj pet odstotkov, pričakovano ne podpirajo vsi. Bi gospodarstvo zmoglo tak strošek?
Koliko (če sploh) zvišati minimalno plačo?
Predlog ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak, da minimalno plačo, ki zdaj znaša 613,66 evra neto, zvišajo za 4,7 odstotka na 638,42 evra neto, je naletel na zelo različne odzive. Medtem ko je Mrak Kopačeva, njen predlog bo Ekonomsko-socialni svet obravnaval danes, prepričana, da gospodarstvo v zdajšnjih ugodnih razmerah ta strošek zmore, saj da bi se skupen strošek plač podjetjem zvišal le za 0,21 odstotka oz. bi za zvišanje minimalne plače morala nameniti 0,6 odstotka svojega dobička, pa finančna ministrica pričakuje, da bo Mrak Kopačeva dodatno argumentirala svoj predlog, saj so številke, ki bi lahko utemeljevale dvig minimalne plače, po njenih besedah precej nižje od predloga. Vraničar Ermanova je ob tem poudarila, da je povprečna plača na letni ravni po zadnjih javnih podatkih zrasla za 2,8 odstotka oz. v zasebnem sektorju za 2,5 odstotka, inflacija je bila lani 1,7-odstotna, ocenjena rast produktivnosti pa 1,6-odstotna. Vodja poslancev največje vladne stranke SMC Simona Kustec Lipicer pa je Mrak Kopačevi očitala, da je njen predlog izrazito politično in predvolilno obarvan in da ga je podala brez predhodnega dialoga s socialnimi partnerji, po njeni oceni pa zvišanje minimalne plače ne bo rešilo ključne težave – previsokega števila prejemnikov. Po mnenju sindikatov bi moralo biti povišanje med petimi in šestimi odstotki, je sporočila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Ob upoštevanju visoke gospodarske rasti, rasti dobičkov in rasti produktivnosti pa bi bil povsem upravičen še višji dvig minimalne plače, je dodala. Delodajalce je po drugi strani predlagano povišanje minimalne plače presenetilo. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je tako opozoril, da se večina minimalnih plač izplačuje v delovnointenzivnih panogah ter v podjetjih, ki imajo težave s poslovanjem, kjer ni dobičkov.
Kmalu tožba proti Hrvaški
Zunanji minister Karl Erjavec je v petek v državnem zboru napovedal, da bo Slovenija proces za sprožitev tožbe proti Hrvaški sprožila predvidoma že do konca februarja, do tedaj tudi namerava poslati ustrezno gradivo Evropski komisiji. Odbor državnega zbora za zunanjo politiko, katerega seja je potekala za zaprtimi vrati, je politiko slovenske vlade glede izvrševanja arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško podprl. Na Hrvaškem so se odzvali, da ne vidijo nobenega razloga za slovensko tožbo na Sodišču EU, če pa jo bo Slovenija kljub vsemu vložila, pa bo Hrvaška ustrezno odgovorila. Hrvaški Večernji list je sicer pred dnevi poročal, da naj bi se Slovenija in Hrvaška že dogovorili za podpis protokola za reševanje spora o meji, vendar da si je slovenski premier Cerar na dan obiska v Zagrebu 19. decembra premislil. Premier Cerar in minister Erjavec sta navedbe hrvaškega medija že zanikala. »Tiha diplomacija se je dogajala, vendar, kot sem večkrat povedal, za tiho diplomacijo potrebuješ tudi verodostojnega in kredibilnega partnerja, zato sem bil ves čas na stališču, da s Hrvaško ni mogoče voditi tihe diplomacije, in to se je tudi pokazalo v tem konkretnem primeru. Mi bomo o tem, da so to objavili, seznanili tudi Evropsko komisijo,« je napovedal Erjavec.
Vlada bi se pogajala
Po pogovorih z ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič in ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem, ki so potekali pred tednom dni, je glavni tajnik šolskega sindikata SVIZ Branimir Štrukelj ocenil, da se je vlada pripravljena pogajati o stavkovnih zahtevah sindikata. Štrukelj je pogovore štel kot prvi krog pogajanj o stavkovnih zahtevah SVIZ-a, izpeljani pa da so bili v »konstruktivnem vzdušju, kar je dobro za začetek tako zahtevnih pogajanj«. Cilj pogajanj z vlado je po njegovih besedah doseči stavkovni sporazum, do katerega bi prišlo še pred izvedbo stavke, ki jo napovedujejo za 14. februar, na njej pa naj bi sodelovalo skoraj 38.000 zaposlenih. Vlada je sicer že imenovala enotno pogajalsko skupino, ki naj bi vodila enotna pogajanja z vsemi sindikati javnega sektorja, ki so postavili svoje zahteve glede zvišanja plač in grozijo s stavko.
Najhitrejši bralec pri nas
Osnovnošolec iz Maribora Gašper Dimnik je minulo soboto na državnem tekmovanju s prebranimi 8523 besedami na minuto postavil absolutni rekord v hitrem branju. S tem je izboljšal lanski rekord s 3928 besedami na minuto. Hitri bralci so tekmovali v branju treh tematsko zelo različnih člankov in potem odgovoriti na zastavljena vprašanja.