Angela Hodnik med praznovanjem 103. rojstnega dne

Praznik najstarejše Bohinjke

V Zavodu svetega Martina v Srednji vasi je bilo v sredo slovesno, saj je 103. rojstni dan praznovala najstarejša Bohinjka, Angela Hodnik iz Stare Fužine, ki izvrstno kljubuje visoki starosti.

Angela je v Beogradu doživela bombardiranje ob začetku druge svetovne vojne. Od tam sta se s prijateljico želeli vrniti v Slovenijo, vstopili sta na vlak za delo v Nemčiji, misleč, da bosta v Sloveniji skočili dol, pa jima to ni uspelo.

Srednja vas v Bohinju – V Zavodu sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju so v sredo praznovali prav poseben jubilej. 103. rojstni dan je namreč praznovala Angela Hodnik, najstarejša Bohinjka in najstarejša prebivalka doma v Srednji vasi. Ob visokem življenjskem jubileju so kleni Bohinjki v zavodu pripravili pravo slavje. To se je začelo s sveto mašo, nadaljevalo pa s slavnostnim sprejemom, ki so ga popestrili folklorniki veterani Kulturnega društva Triglav Srednja vas. Hodnikovi je čestital tudi župan Franc Kramar, ki je slavljenki zaželel še naprej veliko zdravja ter ji obljubil, da jo bo obiskal.

Življenje Angele Hodnik je polno dogodivščin in talentov, saj je odlična slikarka, ki je nekdaj poskrbela za poslikavo marsikaterega bohinjskega spominka. Rojena je bila 10. januarja 1915, na sredini prve svetovne vojne, delala je kot gospodinjska pomočnica na Jesenicah, v Radovljici in celo v Beogradu, kjer je preživela bombardiranje ob začetku druge svetovne vojne. Od tam sta se s prijateljico želeli vrniti v Slovenijo, tako da sta vstopili na vlak za delo v Nemčiji, misleč, da bosta v Sloveniji skočili dol, pa jima to ni uspelo. Angela je delala v Berlinu v tovarni municije. Po vrnitvi jo je čakal prazen izropan dom, a kljub temu je ostala doma in našla delo najprej v gostilni Mihovec v Stari Fužini, nato pa v Hotelu Jezero.

Kot je povedala socialna delavka v Zavodu sv. Martina Alenka Zorč, je Angela družabna, v dom je sicer prišla šele, ko je bila stara že 101 leto, hitro si je našla družbo, je aktivna, redno vadi hojo – dopoldne v fizioterapiji, popoldne pa sama v svoji sobi. Je zelo pozorna opazovalka in v vsem tem času je ugotovila, da je v Domu kar zabavno, saj ima rada številne prireditve in izlete. Tako je posebej poudarila, da je ob naslednjih izletih ne smejo pozabiti. Kljub visoki starosti ne jemlje praktično nobenih zdravil. „Za zdravila je ugotovila, da ji škodijo in jih ne je. Tudi povijanja nog ne mara, se ji zdi brez potrebe. Se pa zanese predvsem nase in hodi, ko se dobro počuti, in počiva, ko je to potrebno. Glede hrane ni bila nikoli zahtevna, prav bogate prehrane ni imela,“ še dodaja Zorčeva.