Erika Oblak, Čas je zdaj, Drevo, Žiri, 2016, 127 strani

Čas je zdaj

»Warmi caspi je drevo, ki mi je zaupalo skrivnost starih, močnih dreves. Takrat sem namreč pogosto naredila obrede ayahuasce kar zraven drevesa, ob katerem sem se postila. Med enim takih obredov sem sedela na korenini Warmi caspi in v drugi realnosti gledala v njeno krošnjo, ki jo je obdajala rožnato-belo-rumena svetloba. Zaželela sem si, da bi tudi sama že končno zrasla navzgor proti nebu tako visoko, kot je segala njena krošnja. V istem hipu me je začelo vleči proti tlom, najprej sem sledila deblu, potem pa vedno globlje še koreninam. V začetku sem se upirala, potem pa vendarle razumela, kaj mi Warmi caspi želi pokazati. Sprostila sem se in sledila njenim koreninam najprej v globino, ki je segala prek plasti humusa, do zbite gline in daleč v notranjost mimo lukenj z žepi bogate prsti vse do podzemnih rek in jezer globoko pod tlemi pragozda. Ko sva prispeli do najglobljih koncev korenin, mi je pokazala še, kako široko so razraščene daleč vstran. Posvetilo se mi je, da so korenine pravzaprav zrcalna slika njene krošnje ... 'Poglej po džungli okoli sebe,' mi je rekla. 'Vidiš, koliko dreves prevrnjenih leži na tleh? Vsa so mlada in so rasla hitro. Prehitro, da bi jim uspelo razrasti korenine. Ostale so plitke in podrl jih je prvi močnejši veter. Če želiš tako visoko proti nebu, kot sem jaz, moraš rasti počasi in si vzeti čas, da poženeš globoke korenine. Le tako lahko kljubuješ vsemu, kar prineseta vreme in čas. Le tako lahko preživiš še tako močna neurja.«

To je odlomek iz knjige, ki je zelo osebna pripoved avtorice o njenem učenju razumevanja spremenjenih stanj zavesti in drugih realnosti s pomočjo ayahuasce, psihedeličnega pripravka v tradicionalni medicini in duhovnih praksah Amazonje, od koder izvira. Postopke za prehod med različnimi realnostmi in s tem dostopanje do modrosti izven materialne, fizične plati bivanja so skozi tisočletja razvijale domorodne kulture in jih ohranile do današnjih dni. Bo človeštvo s pomočjo znanja, ki se nam ponuja v drugih realnostih, zmoglo nadgraditi to, kar imamo dobrega, in zavreči tisto, kar nas omejuje? In ponovno vzpostaviti ravnovesje in harmonijo? Avtorica je prepričana, da to že zmoremo. Žirovka Erika Oblak, sodelavka Ekologov brez meja in koordinatorka Zero Waste Europe, nam v zadnjem delu knjige posreduje tudi širše znanje in razumevanja sveta, ki ga skupaj živimo na tem planetu, in se neposredno dotika njenega življenjskega poslanstva – biti glas Zemlje.