Žiberni leto in štiri mesece zapora
Na kranjskem okrožnem sodišču se je včeraj z obsodilno sodbo končalo sojenje Branku Žiberni in Janezu Pircu iz Gorenjske gradbene družbe; prvemu zaporna kazen, drugemu pa pogojna.
Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču se je včeraj z obsodilno sodbo končalo sojenje direktorju Gorenjske gradbene družbe Branku Žiberni in vodji logistike v Gorenjski gradbeni družbi Janezu Pircu zaradi domnevne zlorabe položaja in pomoči pri zlorabi položaja. Žiberno je sodni senat pod vodstvom sodnice Marjete Dvornik obsodil na leto in štiri mesece zapora, Pirca pa na leto dni pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Sodba ni pravnomočna. Gre za epilog zgodbe iz let 2006 in 2007, ko naj bi Žiberna prek Integrala Tržič, kjer je bil tedaj predsednik nadzornega sveta, plačeval stroške več zasebnih potovanj z izdajo fiktivnih računov za vzdrževanje delovnih strojev, ki jih je plačevalo tedanje Cestno podjetje Kranj, današnja Gorenjska gradbena družba. Skupno naj bi podjetje oškodoval za 79 tisoč evrov. Pirc naj bi mu pri tem pomagal z likvidacijo fiktivnih računov za domnevno neopravljene storitve.
Kot je obrazložila sodnica Marjeta Dvornik, je tožilstvo sodni senat prepričalo o očitanih kaznivih dejanjih, spremembo obtožnice pa so ocenili za zakonito.
Prav tako je po mnenju senata pravilna kvalifikacija kaznivega dejanja, zaradi česar ni prišlo do njegovega zastaranja. Senat je še ocenil, da je bil pri obeh obdolženih z načinom izvršitve kaznivega dejanja izkazan naklep, zlasti pri Žiberni.
Oba obtožena in njuna zagovornika so že napovedali pritožbi, Žiberna pa je po izreku sodbe še dodal, da se ne počuti krivega. Tožilec Tilen Demšar se na izrečeno sodbo, ki je pri izreku kazni sledila njegovemu predlogu, seveda ne bo pritožil.
V zaključnem govoru je tožilec ocenil, da so očitana kazniva dejanja dokazana: »Dokazni postopek je potrdil, da so bili računi fiktivni, kar so potrdile priče iz Integrala Tržič, ki se ne spomnijo opravljenih del na strojih. Direktor Integrala Janez Gril pa je dejal, da mu je Žiberna grozil, da ga bo odstavil, zaradi česar je pristal na takšno delovanje.« Na tak način naj bi bila plačana potovanja Žiberne in družinskih članov na Roglo, v Olimje, Jordanijo, na Mauritius, Islandijo in drugam.« Tožilec je zato za Žiberno predlagal leto in štiri mesece zaporne kazni, za Pirca pa leto in dva meseca pogojne kazni s preizkusno dobo treh let.
Zagovornik Branka Žiberne Dušan Csipö in zagovornica Janeza Pirca Renata Godnjov Špik sta posebej poudarila spremembo obtožnice iz enega kaznivega dejanja v nadaljevano kaznivo dejanje, sestavljeno iz več posameznih očitkov. »V času, ko se je pisala prvotna obtožba, zakonska opredelitev nadaljevanega kaznivega dejanja še ni bila sprejeta, zato se ob upoštevanju uporabe milejšega zakona določba novejšega ne more upoštevati.« Csipö je še opozoril, da pri znesku oškodovanja niso bili upoštevani davki in provizije ter upravičeni stroški, pri čemer se znesek oškodovanja drastično zmanjša. Renata Godnjov Špik je še dodala, da v dokaznem postopku višina premoženjske škode ni bila ugotovljena oziroma je bila ta napačna, saj je Janez Pirc potovanje v Kanado plačal sam, tudi Žiberna pa naj bi vrsto potovanj plačal sam. Edini obremenilni dokaz zoper Pirca je po mnenju obrambe njegov podpis na domnevno fiktivnih računih, čeprav ni dokazan nikakršen motiv, zakaj bi Pirc pomagal Žiberni z likvidacijo spornih računov.