Ta teden ogled kraja dejanja

Sodni senat je Dušku Krupljaninu, obtoženemu napada na policista v Tržiču, že pred minulimi prazniki odpravil hišni pripor. Ta teden si bodo ogledali prizorišče obravnavanega kaznivega dejanja.

Kranj – Sojenje Tržičanu Dušku Krupljaninu, obtoženemu, da naj bi 17. aprila lani z mlajšim bratom Danijelom napadel policista Mirana Murnika, ki je zato opozorilno streljal, bodo ta teden nadaljevali z ogledom kraja domnevnega kaznivega dejanja sredi Tržiča. Obdolženi je sicer prihod novega leta lahko pričakal nekoliko bolj sproščen, saj mu je sodni senat na zadnji obravnavi konec lanskega leta odpravil hišni pripor, v katerem je bil zadnjih osem mesecev. Po besedah predsednice senata Andrijane Ahačič so se za odpravo hišnega pripora odločili predvsem iz razloga sorazmernosti ukrepa, saj je bil brat Danijel, ki je krivdo priznal na predobravnavnem naroku, za isto kaznivo dejanje obsojen na pol leta zapora. »Utemeljen sum je sicer še vedno podan, deloma pa tudi ponovitvena nevarnost. Res pa je, da oškodovani policist zdaj dela na Jesenicah,« je razložila sodnica.

Na zadnji obravnavi so sicer najprej zaslišali policista Amirja Kazića, ki je skupaj s policistom Murnikom preiskoval kaznivo dejanje drzne tatvine, ki se je nekaj dni pred obravnavanim dogodkom zgodila v gostilni Dolhar, zaradi katere naj bi Murnik tudi ustavil Duška Krupljanina in ga želel identificirati. Kazić je razložil, da je po izjavi sina lastnika gostilne takoj vedel, kdo je storilec tatvine, in da to ni bil Krupljanin. »Zadevo je v nadaljevanju obravnaval Murnik, ne vem pa, ali je on osumljenca poznal, jaz osebno sem ga,« je pojasnil. »Ko smo na policiji storilca iskali, smo o tem dali obvestilo po vsej Gorenjski. Običajen postopek je tak, da osumljenca uradno povabiš na razgovor, ne vem pa, ali se je to zgodilo tudi v tem primeru,« je dodal in potrdil, da v policijskih evidencah obstaja fotografija osumljenca. Za Murnika je sicer priča dejala, da se ji zdi v redu policist, na Jesenice pa so ga premestili ravno zaradi obravnavanega dogodka, natančnejši razlogi za premestitev pa da so znani vodstvu policijske uprave.

Pogledali so tudi posnetek nadzorne kamere v centru Tržiča, ki pa je na več mestih prekinjen oziroma izrezan. Po mnenju Krupljanina tudi ta posnetek dokazuje, da naj bi na Policijski upravi Kranj ščitili svojega policista, saj naj bi bili izrezani tudi nekateri ključni dogodki, med drugim tudi trenutek, ko je policist Murnik stopil iz službenega avtomobila, s katerim se je tisto nedeljsko popoldne ustavil ob obdolženemu, ki je bil na sprehodu s štiriletnim nečakom.

V nadaljevanju so prisluhnili še posnetku telefonskega pogovora med Duškom Krupljaninom in operaterjem v kranjskem operativno-komunikacijskem centru, ko je obdolženi po prvem incidentu s policistom Murnikom poklical na 113 in mu podal podobno razlago dogodka, kot jo predstavlja tudi na sodišču. S posnetka se tudi da razbrati, da je med pogovorom Duška s policistom mimo prihitel Danijel Krupljanin, za katerim je obdolženi začel vpiti, naj ne hodi na kraj dogodka. Na koncu pogovora obdolženi še obljubi policistu, da se bo takoj odpeljal na kranjsko policijsko postajo, ker s tržiškimi policisti ni želel imeti opravka.

Po oceni zagovornika Jake Šarabona tudi poslušani posnetek telefonskega pogovora dokazuje zagovor obdolženega, da se ni nameraval vrniti na kraj dogodka in iz maščevanja skupaj z bratom napasti policista, temveč si je le prizadeval, da bi od napada odvrnil svojega brata. »Iz posnetka klica je jasno razvidno, da je obdolženi na policijo takoj javil, kaj se je zgodilo, in izrazil pripravljenost, da pride na policijo, ko pa je mimo prišel brat Danijel, ga je miril in mu govoril, naj ne gre nikamor. Jasno je torej, da se je obdolženi Duško Krupljanin na kraj prvega dogodka vrnil izključno z razlogom, da bi imel vsaj nekakšen nadzor nad Danijelom in ga odvrnil od ravnanj zoper policista,« je odvetnik argumentiral vnovični predlog za odpravo hišnega pripora obdolženemu, ki mu je, kot smo uvodoma že zapisali, sodni senat nazadnje tudi prisluhnil, čeprav je višja državna tožilka Helga Dobrin odpravi pripora nasprotovala, saj po njenem še vedno obstaja ponovitvena nevarnost.