Škof Peter Seebach in vera na Kranjskem

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (129)

Peti ljubljanski škof Peter Seebach (tudi P. Sepacher) se je rodil v Smledniku okoli leta 1500, umrl pa je 25. decembra 1568 v Gornjem Gradu v Zgornji Savinjski dolini. Rod Seebachov je prišel na Kranjsko s Češkega. Njihov prednik vitez Hans Seebach je leta 1442 kupil od Friderika II. Celjskega Stari grad in leta 1446 dosegel kranjsko deželanstvo. Peter Seebach je živel v času razčiščevanja odnosov med katoličani in protestanti. V Rimu in na Dunaju so ga obtožili prešuštva ter ga obtožili nemarnega poslovanja s škofijskim denarjem. Kljub poniževalnemu zaslišanju mu očitkov niso mogli dokazati.

Mladi Peter Seebach si je pridobil prizanesljivo naklonjenost cesarja Ferdinanda I. Izkoristil je cesarsko zamisel, da bi habsburške dežele lahko obnovile verski mir, če (preko koncila) dosežejo obhajilo pod obema podobama in odpravo celibata. Zato se je javno oženil s Heleno Kreutzer iz kranjske plemiške družine in je imel z njo sina Janeza Krstnika. Zveze z ženo je pretrgal, ko je na smrt zbolela in ni kazalo, da bo okrevala. S tem so odpadle ovire za napredovanje v cerkveni službi. Leta 1558 ga je cesar imenoval za petega ljubljanskega škofa, vendar ga je papež potrdil šele leta 1560. Kot škof je imel podporo dunajskega dvora, čeprav se je občasno razhajal z njim glede odnosa do protestantov. Leta 1562 je obvestil cesarja o položaju katoličanov na Kranjskem. Po tem nihče v deželi ni smel pridigati brez škofovega dovoljenja.

Seebach je tako kot Trubar preganjal sekte bičarjev, zamaknjencev in prekrščevalcev, naklonjen pa je bil štiftarjem, ker je menil, da jih bo lahko izrabil proti protestantom. Kmetom so bili prekrščevalci bližji, ker so oznanjali enakost med ljudmi, življenje v skupnosti, skupno premoženje. V naših krajih so se v drugi polovici 16. stoletja pojavili tudi štiftarji. Pripadniki gibanja so živeli v verskih občinah s skupnim premoženjem, gradili so nove cerkve za nova božja pota. Posebno znana je bila Maruša Pogrlič (Poglič), voditeljica verske ločine skakalcev, poročena s kmetom Lenartom Medudom. Zatrjevala je, da se ji je 30. novembra 1583 prikazal zveličar. V leseni cerkvi, ki so jo leta 1584 postavili na Planinski gori, so delali pokoro na ta način, da so se brez razlike spola do nagega slačili in se med blaznim skakanjem tako dolgo bičali, da so popadali po tleh. Gibanje se je razširjalo na gorenjsko stran proti Vrhniki, Polhovemu Gradcu in Škofji Loki do Preddvora in Koroške Bele, na Dolenjsko pa čez Ig, Ribnico do Osilnice. Gosposka, ki je bila večinoma na strani protestantov, se je zbala, da ne pride do novih puntov. Zato so, soglasno s cerkveno oblastjo, nastopili zoper skakalce. Cerkev na Planinski gori so požgali, Marušo pa so decembra 1584 zaprli. O njeni nadaljnji usodi ni nič znanega.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Na Jesenicah se je 25. 12. 1880 rodil jezikoslovec Janko Pretnar.

V Radovljici se je 27. 12. 1871 rodil narodni delavec Hugo Roblek. Bil je tudi med utemeljitelji slovenskega planinstva na Gorenjskem. Po njem so imenovali dom na Begunjščici.

29. decembra 1600 je verska komisija, ki jo je imenoval nadvojvoda Ferdinand, na glavnem trgu v Ljubljani sežgala sedem voz protestantskih knjig …

Na Olševku pri Šenčurju se je 29. 12. 1898 rodil letalec Stane Rape. Bil je med ustanovitelji 1. slovenske letalske vojaške enote, ki je sodelovala v bojih za slovensko severno mejo.