Slika kraja in ljudi

V svoji šesti knjigi, ki jo je razdelil na dva dela, se je Vladimir Silič posvetil vasi Selo in Selanom ter se ob tem vprašal, od kod prihajajo in kam gredo. V sliki in besedi je predstavil tamkajšnje prebivalce ter hiše in gospodarska poslopja.

»V tej vasi, v tem okolju, obdarjenim z vsem, kar je potrebno za srečno življenje, sem se rodil in preživel svoja otroška leta in mladost. Več kot dovolj razlogov, da v knjigi sestavim sliko kraja in tu živečih ljudi, ki so to krajino oblikovali, ji vdahnili dušo in odšli,« razloge za nastanek svoje nove knjige pojasnjuje Vladimir Silič. Z monografijo v dveh delih Selo in Selani tako obuja spomin na nekdanje vaščane in vas, kakršna je bila nekoč, obenem pa bo knjiga pomagala ohraniti zbrano kulturno dediščino vasi Selo.

V obeh knjigah je zajel vsa področja, ki so pomembna za predstavitev življenja, dela in zabave Selanov nekoč in danes. V prvi knjigi seže daleč v zgodovino vasi, v čas od leta 1860 pa vse do konca druge svetovne vojne, ko je bilo na Selu 31 hiš. Za vse prebivalce teh hiš je zbral rodovnike za pet do šest rodov nazaj in dodal fotografije njihovih prebivalcev. »Podatke o teh ljudeh sem najprej iskal na pokopališču, kjer sem pregledal vse nagrobne spomenike, v župnijskem in matičnem uradu sem dobil podatke za največ sto let nazaj, raziskovanje, ki je segalo še dlje v zgodovino, pa sem opravil v nadškofijskem arhivu v Ljubljani. Ker je zanimanje za to veliko, sem prišel na vrsto samo enkrat na mesec,« je razložil Silič. Dlje ko je šel v zgodovino, vedno težje je bilo razbirati podatke. »Iz latinice zapisi potem preidejo v gotico, nazadnje pa celo v latinski jezik.« Ker je bil časovno zelo omejen, je v arhiv odhajal s fotoaparatom in naredil posnetke 560 strani. »Na vsaki je bil vsaj en ali dva Selana. A ker se priimki pa tudi imena v vasi ponavljajo, sem moral biti zelo previden, v katero hišo in rod sem jih postavil,« je razkril Silič in dodal, da je bil nemalokrat presenečen celo pri lastni družini, kjer je moral na podlagi novih podatkov prav tako popravljati rodovnik. »Med drugim sem recimo ugotovil, da sem narobe sklepal, da je bila moja prababica primožena na Selo, pa je v resnici ona ostala v domači hiši. Tudi ko se je drugič poročila, se je mož priselil k njej.«

V drugi knjigi nadaljuje z obdobjem po drugi svetovni vojni. »Do konca druge svetovne vojne se na Selu ni veliko spremenilo in je število hiš ostalo več ali manj enako, bolj intenzivno pa se je začelo zidati po drugi svetovni vojni.« V petdesetih letih prejšnjega stoletja je zrasla prva nova hiša, do leta 1991 pa so na Selu zgradili 21 novih hiš. Večina starejših hiš je bila v tem obdobju obnovljenih, saj ko je vas dobila vodovod, so v hišah uredili tudi kopalnice. Na Selu je ta čas več kot šestdeset hišnih številk, od tega je šest turističnih objektov, ki skupaj lahko sprejmejo 153 gostov, je še navedel Silič. Skozi slikovno gradivo v drugi knjigi prikazuje tudi življenje in delo na vasi, kako so se družili kot sosedje in prijatelji, se zabavali ali nastopali na prireditvah.

V knjigi Selo in Selani je tako poskušal zajeti vse pomembne dogodke iz zgodovine in razvoja vasi ter pomembne akterje, ki so se rodili in živeli v tej vasi. Prikazuje tudi dogodke na Selu po posameznih področjih – od kmetijstva do turizma in druženja. Miroval ne bo tudi v prihodnje, zatrjuje Silič. Že dlje časa ima zastavljena kar dva projekta. Že deset let nastaja kronologija občine Bled, v kateri je doslej popisal več kot 1500 dogodkov. Drug projekt pod naslovom Bil sem tam pa je po njegovih besedah bolj avtobiografski in skozi posamezne zgodbe prikazuje življenje v nekem času.