Janez Klemenčič, državni prvak v kategoriji kostanjev med, s svojim odličjem / Foto: Tina Dokl

Trikrat nagrajeni čebelar

Za Janeza Klemenčiča, ki živi v Brodeh pri Škofji Loki, bi lahko rekli, da je bilo letos njegovo leto. Na čebelarskih tekmovanjih je osvojil kar tri najvišje naslove, poleg tega pa so njegov rojstni dan, dvajseti maj, razglasili za svetovni dan čebel.

Brode – No, 20. maj je sicer rojstni dan utemeljitelja čebelarstva Antona Janše in je bil zaradi tega predlagan in pred nedavnim v OZN tudi proglašen za svetovni dan čebel. Tega dne pa ima rojstni dan tudi Janez Klemenčič, tako bi lahko dejali, da mu je bilo čebelarstvo usojeno, čeprav se pred njim v družini ni nihče ukvarjal s čebelarstvom. Po stroki je mizar in se je poleg dela želel ukvarjati še s kakim konjičkom. »Razmišljal sem, ali naj grem k lovcem, ribičem ali čebelarjem. Naposled je odločitev za čebelarstvo odtehtalo dejstvo, da imamo v Brodeh čebelarski dom in mi tako ne bo treba daleč,« pojasni svojo odločitev za čebelarstvo.

S prvimi tremi panji je začel leta 2010, danes jih ima 150, 45 čebeljih družin ima samo v domačem čebelnjaku, poleg tega pa še na treh lokacijah. Čebele tudi seli po Sloveniji od Goriških brd do Prekmurja, da ujamejo sezono od začetka do konca. Tri leta se udeležuje tekmovanj. Leta 2013 je postal prvak Gorenjske v Cerkljah, letos pa je osvojil kar tri najvišja priznanja. Prvo je bilo mednarodno tekmovanje v Semiču, kjer je za kostanjev med prejel naziv šampiona in se uvrstil na državno tekmovanje in tam tudi zmagal. Poleg naziva državnega prvaka s kostanjevim medom je pred nedavnim z gozdnim medom osvojil tudi zmago na mednarodnem ocenjevanju medu v Labinu, kjer so slovenski (in škofjeloški) čebelarju tudi sicer blesteli.

Janez je ponosen na svoj hobi, ki njegovi družini daje tudi del dohodka za preživetje. Tudi svojo mizarsko obrt je povezal s čebelarstvom in izdeluje vso opremo od čebelnjaka do panja. Pri žičenju satnih okvirčkov mu pomagajo tudi štirje otroci, vsi še osnovnošolci od drugega do devetega razreda, sodelujejo tudi pri točenju medu, sicer pa veliko dela opravi tudi žena Urška, ki ima tudi umetniško žilico in je še posebno spretna pri poslikavi panjskih končnic.

»Vsako leto dodamo od 30 do 40 novih panjev in širimo svojo dejavnost,« pove Janez, ki je v čebelarjenju prepoznal tudi dobro poslovno priložnost. »Vendar je treba biti realen in ne pričakovati preveč, kajti čebelar je zelo odvisen od narave. Letos nam je bila sila nenaklonjena, letošnji pridelek 15 kilogramov na panj je bil najslabši v letih, odkar se ukvarjam s čebelami. Čebelarji se moramo zavedati, da smo pač odvisni od narave. Čebelarska sezona je kratka, prvi omembe vredni donosi so šele maja in junija.«

Pri Klemenčičevih pridelujejo sortni med, intenzivno tudi cvetni prah, sam je razvil tudi poseben panj z notranjim smukalnikom za cvetni prah. Izdeluje tudi propolis, na polici njegove domače butične prodajalne opazimo tudi sveče iz čebeljega voska pa seveda številne vrste medu. V čebelarstvu želi napredovati in tako je letos začel tudi z vzgojo matic. Za začetek le za lastne potrebe. V letu 2018 namerava uveljaviti lastno blagovno znamko Medomed. Pred domačo hišo je postavil leseno maketo medveda, ki jo je izdelal v domači mizarski delavnici in naj bi ponazarjala njegovo ukvarjanje z medom. In rad bi tudi, da bi se po medvedu, ljubitelju medu, prijelo tudi domače ime.