Pomočnik pri kmetovanju

Sedemdeset let Gorenjskega glasa (23)

Gorenjski glas je vsa leta izhajanja redno poročal o številnih področjih življenja ljudi. Spremljal jih je v trenutkih veselja, žalosti, zmagoslavja in upanja. Kmetijstvo, pridelovanje hrane in gozdarstvo so področja, ki jim je bila v uredniški politiki časnika namenjena posebna skrb. Takole je Cveto Zaplotnik, ki že približno trideset let piše o teh področjih, opisal odnos Gorenjskega glasa do kmetijstva in podeželja.

»Gorenjski glas je imel v svoji 70-letni zgodovini vedno veliko naročnikov in bralcev na podeželju, še posebej med kmečkim prebivalstvom. Z obveščanjem o dogajanju na področju kmetijstva in gozdarstva pa tudi s strokovnimi nasveti je bil kmetu dobrodošel pomočnik pri kmetovanju. To še zlasti velja za čase, ko informacij in nasvetov ni bilo tako lahko pridobiti kot denimo danes, ko vsebino na tem področju zapolnjuje več specializiranih časopisov in revij in ko informacije, dostopne na svetovnem spletu, dosegajo tudi najbolj odročne hribovske vasi. Kmetijstvo in gozdarstvo je v vsej 70-letni zgodovini Gorenjskega glasa imelo pomembno mesto v časopisu, pri tem pa so bile vsebine vedno odraz časa in razmer, v katerih je časopis izhajal. Tako v prvih številkah časopisa zasledimo članke o ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug, o oblikovanju zadružnih posestev, razlastitvi kulakov, gradnji zadružnih domov, izpolnjevanju obvezne oddaje kmetijskih pridelkov, uresničevanju načrtov poseka gozdnega drevja … Iz tistih časov je tudi članek z značilnim naslovom Odkup prašičev – važen revolucionaren korak za dvig našega življenjskega standarda. Časopis je s svojo vsebino odražal tudi čase, ko so favorizirali državno (družbeno) kmetijstvo in hkrati z zemljiškim maksimumom omejevali kmete, da se ne bi gospodarsko preveč razvili. Iz tistih časov, ko so se kmetije začele mehanizirati, je tudi oblastno opozorilo, da so kmetijski stroji orožje, s katerimi kmetje streljajo v socializem.

Gorenjski glas je ob spremembi družbenega in gospodarskega sistema pisal tudi o novi kmetijski in gozdarski politiki, ki podpira zasebno pobudo in družinske kmetije, o lastninjenju kmetijskih in živilskih podjetij, denacionalizaciji podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov, o vrnitvi premoženja agrarnim skupnostim, preobrazbi kmetijskih služb, organiziranju kmetov v kmetijsko-gozdarsko zbornico, o vstopu Slovenije v Evropsko unijo, s katerim je Slovenija prevzela Skupno kmetijsko politiko Evropske unije, o vse pogostejših naravnih ujmah – sušah in poplavah, vetrolomih in žledolomih, o pojavljanju nevarnih bolezni pri živalih, o koncentraciji, ki se kaže v tem, da je kmetij vse manj, a da obdelujejo vse več zemljišč in redijo vse več živine … Na straneh časopisa smo predstavili številne uspešne gorenjske kmete in kmetice, tudi iz odročnih hribovskih vasi in zaselkov, na dveh kmetijah pa smo se mudili prav v času telitve, tako da je bil Gorenjski glas tudi boter dvema teletoma,« pravi Cveto Zaplotnik o svoji »srčni novinarski ljubezni«, kmetijski rubriki.