Nino na praksi pri varuhinji

Nino Kaštrun iz Kovorja je bil na delovni praksi pri varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Ta nova izkušnja mladeniča, ki se je rodil z downovim sindromom in bo januarja praznoval dvajseti rojstni dan, je še kako dragocena in bogati vzajemno.

Nino Kaštrun bo 18. januarja praznoval dvajseti rojstni dan in že komaj čaka ta dan. Je Kovorjan, ki je odraščal v družini s še dvema sestrama in bratom. Izredno klepetav, če prepozna sogovornikovo iskrenost. Nino se je rodil z downovim sindromom, a ljubezen njegovih najbližjih in ukvarjanje z njim sta premagala vrsto ovir, ki jih pravzaprav vsakemu človeku na pot postavlja življenje. Ninovih nedavnih štirinajst decembrskih dni je bilo delavnih, saj je bil na praksi pri varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer. Tako zavzeto, kar sam od sebe se je lotil dela ... »Nino se je izkazal kot zelo, zelo natančen, upošteval je vsa navodila, ki jih je dobil, ogromno je naredil, ožigosal je 2500 pisemskih ovojnic in bil ponosen na opravljeno delo. Bil je miren, prijazen, uvideven,« ga je opisala Mojca Šraj, vodja glavne pisarne pri varuhinji človekovih pravic. Nino je delal še kaj drugega, po pisarnah je raznašal pošto, razrezoval stare dokumente, razvrščal časopise ... tako zadovoljen je bil, da bi rad še naprej delal pri varuhinji. »Že nekaj let imamo decembra na delovni praksi po eno osebo s posebnimi potrebami, ki gre z menoj tudi na tradicionalni sprejem treh predsednikov (države, vlade in državnega zbora) za predstavnike invalidskih organizacij ob mednarodnem dnevu invalidov. Pomembno se mi zdi, da tudi drugi vidijo, da imamo na praksi osebe s posebnimi potrebami, kar ima samo pozitivne učinke. Nedavno sem govorila z državno sekretarko na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je povedala, da bodo vsak čas namenili znatna sredstva za vključenost invalidov v delovne procese,« je dejala Vlasta Nussdorfer, ki ob vsaki priložnosti, tudi ob nedavnem dnevu človekovih pravic, poudari pomen vključenosti in sprejetosti oseb s posebnimi potrebami v našo družbo. Za pridnega sodelavca, kot je bil Nino, pa ima Nussdorferjeva še posebno nagrado: kosilo. In Nino si je zaželel pico.

Nino se ukvarja tudi s športom, če bi imel možnost, bi rad resno treniral košarko v pravem klubu, se naučil novih »akcij«, kot sam pravi. Največkrat ima priložnost za košarko »ena na ena« z očetom. Je tudi smučar, srečali ga boste na Zelenici, spuščal se je že s Tromeje, presmučal Sella Neveo. Enkrat tedensko z veseljem obnavlja športno znanje in pridobljene spretnosti iz gimnastike. Uživa tudi, ko se enkrat mesečno sreča na športnih in učnih obravnavah s svojimi prijatelji v Centru za Downov sindrom Kranj. Rad posluša glasbo, letos je začel igrati klavir. Pod mentorstvom Tatjane Ferengja slika, nedavno je imel skupaj s slikarskimi prijatelji Planeta 47 razstavo del v galeriji Salamander v Bistrici pri Tržiču. Nino Kaštrun je silno radoveden, in če bi imel možnost, bi se še naprej šolal in pridobival nova znanja. »Rad bi imel poklic in delal v pravi službi,« je razkril svoje želje.