Slovenska potica

Prazniki so skoraj pred vrati in zopet bomo pekli potico. Ravno pretekli teden so dali v medije informacijo, da bodo slovensko potico zaščitili pri Evropski komisiji kot tradicionalno zajamčeno posebnost. Menda poznamo osemdeset različnih vrst potice, v »bruseljskih pisarnah« bodo poskušali zaščititi potico s petimi okusi, in ta naj bi bila tradicionalno slovenska. Torej orehova, orehova z rozinami, rozinova, pehtranova in pehtranova s skuto. Pečena naj bo v lončenem potičniku, ki ima na sredini luknjo, rebra morajo biti navpična in ravna. Torej, če bom hotela speči tradicionalno slovensko potico, bom morala svoj adventni venec uničiti še pred nedeljo, da bom v njem lahko pekla potico. Ne bom pekla v potičniku, ker je preveč neroden in za moje potrebe premajhen. Jaz spečem tri potice hkrati, in te spečem v treh velikih pekačih – »protfanih«. Najraje nadevano testo povijem v majhne »kače«, ker se lažje režejo in se manj sušijo. Zelo mi je simpatična tudi lepotička – minipotička, in kolikor imam modelov za minipotičke, jih spečem tudi v teh silikonskih novotarijah. Moji nadevi so klasični: orehova, orehova z rozinami in kokosova. Da imamo na Slovenskem več kot osemdeset vrst nadevov za potice v vseh variantah in variacijah, si lahko mislimo, pa vendar bi imela težave našteti osemdeset okusov za potice. Če malo pomislim: orehova, rozinova, pehtranova, skutina, medena, kostanjeva, s suhimi hruškami, ocvirkova, potratna, makova, lešnikova, kokosova. To je že dvanajst osnovnih nadevov, če vsakemu dodam še pet variacij, jih je že šestdeset, potem smo pa že blizu. Potica, jabolčni zavitek, krofi so jedi, za katere je dobro, če gresta receptura in postopek priprave od starejših na mlajše. Ni problem pripraviti neke moderne sladice ali torte. Klasične jedi pa je težko narediti tako, kot smo jih vajeni od svojih staršev ali starejših ljudi. Ker smo danes tako radi enakopravni v vseh opravilih, ponekod tudi sinovi odlično pečejo tradicionalne jedi po receptih svojih staršev. Da gre le tradicija naprej. Torej, prazniki prihajajo in treba si bo vzeti čas tudi za potico. Orehe sem kupila že dvakrat pri prodajalcu suhega sadja (bojda so srbskega porekla), kokosova moka bo iz tropskih krajev, rozine bodo tudi od kdo ve kje, slovenska bodo jajca, maslo, mleko, sladkor, tudi sol. Praznik pomeni, da praznujemo skupaj z družino in svojimi.

Celo Angelca je povabila bivše kandidate za predsednika republike na potičko, ki jo je seveda spekla sama. Da bi se pogovarjali, ne le tekmovali. Prišli so vsi gospodje in gospe ter hvalili potičko. Le predsedniku Pahorju se je zdelo, da je v potici tudi majčkeno alkohola ali pa mu je družba tako ugajala. Kdo ve, morda pa je Angelca uporabila recept za gubanco, potico, ki izhaja iz Beneške Slovenije. Sestavine so povsem enake kot za slovensko potico, le da je v njej precej alkohola …