Otroci iz mesta in njihovo otroštvo
V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava z naslovom En-ten-tentera, Spomini na otroštvo v mestu Kranju. Razstava in katalog, ki je ob njej izšel, sta rezultat dela študijskega krožka Kranjčani, ki ga v okviru Gorenjskega muzeja vodi Tatjana Dolžan Eržen, tudi avtorica razstave.
Kranj – Že naslov razstave, ki so si ga njeni snovalci izposodili iz stare otroške izštevanke, govori o tem, da Kranj ni bil le upravno središče, sejemsko, trgovsko, obrtniško in nato industrijsko mesto, ampak je bil vedno tudi mesto otrok. Ulice so bile še kako živahne kranjske mladeži. Razstava in katalog, ki je izšel v njeno podporo, mogoče bi lahko dejali tudi obratno, sta plod ustvarjalnega druženja članov študijskega krožka Kranjčani, ki deluje v Gorenjskem muzeju od lanskega poletja naprej. »Ko smo se prvič zbrali, smo razmišljali, kaj bomo počeli, kje se bomo lotili zgodovine mesta in njegovih prebivalcev. Krožkarji so se najprej začeli spominjati dogodkov iz otroštva. Člani so začeli pisati svoje spomine, v muzeju pa smo dobili zeleno luč za razstavni termin in katalog k razstavi,« razloži vodja krožka in avtorica razstave etnologinja Tatjana Dolžan Eržen in dodaja: »Odločili smo se, da spomine 16 Kranjčanov zapišemo v knjigo, ki prinaša otroške zgodbe s konca 19. in vse do šestdesetih let 20. stoletja. Otrok za družbo je bilo dovolj v vsaki ulici, zato so se druščine oblikovale po posameznih delih Kranja. Spomini, ki smo jih zapisali, so zasidrani v starem mestnem jedru od Bekseljna do Pungerta.«
Izjemno zanimive in na mnogih mestih iskrive zgodbice iz otroštva so zapisali Dare Bežek, Irena Berjak, poročena Vencelj, Milena Loc Dežman, Darja Pintar, Miha Mohor, Metka Sosič, Darja Okorn in Jurij Kurillo, osem zgodb pa je po spominih meščanov zapisala Dolžan Erženova. V njih izvemo, da so se deklice s punčkami in drugimi igračami igrale, da so mame, gospodinje, gospe. Fantje so pogosteje sestavljali različne kocke in Märklinova dvigala, najraje pa raziskovali svoje okolje. Otroci so poznali številne igre za več ali manj igralcev. Kadar so se šli ravbarje in žandarje, jih je bilo dovolj po vsem mestu, pa tudi po »gasah«, za vogali in na dvoriščih. Poleti so se kopali v kanjonu Kokre, smučat so hodili proti Ilovki ali na pobočja Šmarjetne gore v Torklo in Bauhenk.
Igrače so bile vedno magnet za otroke
Tako kot so današnjim otrokom magnet igrice, ki jih omogoča najsodobnejša digitalna tehnologija, je bila pred petdesetimi in več leti za otroke najbolj privlačna razgledna točka izložba z igračami v Savnikovi trgovini. December z Miklavžem in božičem je bil za otroke zagotovo najbolj radodaren čas v letu. Da takrat igrače niso bile kar tako, saj jih je kvalitetna izdelava pri življenju obdržala vse do danes, lahko spoznamo na tokratni razstavi v Galeriji mestne hiše. Prenekatere na razstavi so najbrž tudi iz prej omenjenih izložb. Tu so tako medvedki kot druge plišaste živali, celuloidne punčke z doma narejenimi oblačili in pohištvom zanje, različne kocke za sestavljanje, namizne igre, nekaj kart. Prav poseben je gugalni labod, kakršne so imeli v Kranju pri več hišah, in črni dojenček iz ameriških paketov pomoči. Predstavljeni pa sta tudi dve otroški gledališči, saj so člani krožka zabeležili tudi nekaj spominov na gledališko ustvarjanje. Ti so tudi prispevali večino igrač za razstavo. Iz svojih zbirk so jih prinesli Darja Okorn, Jurij Kurillo, Marina Grobelnik Krč, Marija Tavčar, Rado Ovsenek ter družini Prah in Šinkovec, nekaj pa jih hranijo tudi v Gorenjskem muzeju.
Razstavo je pred tednom dni odprla dr. Nevenka Bogataj iz Andragoškega centra Slovenije, ki je v nagovoru poudarila pomen obujanja in zapisovanja tovrstnih spominov na otroštvo, v stare čase pa so publiko popeljali tudi učenci 2. b razreda iz OŠ Jakoba Aljaža, ki so pod vodstvom učiteljice Darje Pintar pripravili nekaj skečev, zapeli pesmice, šteli izštevanke in z nekaj starimi igrami pokazali, da se je tudi danes še moč igrati po starem. Obiskovalce, otroke izpred petdeset in več let, so navdušili Ana, Tristan, Lucas, Dan, Junija, Neža, Žiga, Marko, Iva in Nina. Razstava bo na ogled tja v februar prihodnje leto, katalog pa ima z zgodbami, ki vas bodo marsikdaj silile na prisrčen smeh, trajno veljavo.