Jubilej bohinjskih gorskih reševalcev

Bohinjski gorski reševalci so sedemdesetletnico delovanja počastili prejšnji petek s slovesnostjo v Bohinjski Bistrici.

Bohinjska Bistrica – »Člani Gorske reševalne službe Bohinj so izjemni ljudje zaradi svoje humanosti in pripravljenosti priskočiti na pomoč. Občudujem jih, jim iskreno čestitam in se jim v imenu vseh zahvaljujem,« je ob prazniku Gorske reševalne službe (GRS) Bohinj poudaril bohinjski župan Franc Kramar. Polna dvorana Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, v kateri so bili številni predstavniki okoliških reševalnih društev in uprave za zaščito in reševanje, gorski reševalci in njihovi svojci, je pričala o spoštovanju dela reševalcev enega najbolj obremenjenih društev gorske reševalne službe. Na slovesnosti so se simbolično zahvalili vsem članicam in članom, jim predali plakete in predstavili zbornik, spomnili pa so se tudi družin gorskih reševalcev, ki imajo zaradi akcij pogosto pokvarjena nedeljska kosila in družinske praznike.

Kot je dejal Janez Rozman, predsednik GRS Bohinj, so bohinjski gorski reševalci po številu posredovanj drugi najbolj obremenjeni za Tolminom. Povprečno opravijo na leto okoli šestdeset intervencij, večinoma v gorah, nekaj pa tudi pri adrenalinskih športih. Letos so reševali tudi domače živali. »Gorsko nesrečo je treba obravnavati enako kot prometno nesrečo. Reševalci smo tam, da pomagamo poškodovancem, ne glede na njihovo opremo in vzroke za nesrečo. Nismo zato, da sodimo, smo zato, da pomagamo,« je dejal Rozman in dodal, da Bohinjci tudi premalo poznajo svojo bogato gorniško zgodovino. Nekdaj je bilo v Bohinju izjemno razvito gorsko vodništvo, cele družine bohinjskih gorskih vodnikov so tako v gore že pred več kot stoletjem vodile petične goste, vodniki pa so leta 1822 s Triglava prinesli tudi truplo ponesrečenega nosača Antona Korošca. Posebej je Rozman omenil vodnika Franca Škantarja iz Ribčevega Laza, ki se je 550-krat povzpel na Triglav, govoril pa je pet svetovnih jezikov.