Viden, a redko obiskan

Škrbinjek (1341 m) – Vsi ga vidimo, a redko kdo ga obišče. Morda zato, ker je vzpon nanj kratek, ali pa ker je pot neoznačena. Razglednik, ki ponudi mir in tišino.

Ko se iz Kranjske Gore peljemo proti Vršiču, nam pogled uhaja na Prisojnik in Razor. Prepričana sem, da redko kdo opazi izrazit, a skromno nizek stožec, 'špiček' nad Jasno, ki s svojo severno stranjo prepadno pada v Malo Pišnico. Danes bomo obiskali ta stožec, ki nosi ime Škrbinjek, z nadmorsko višino 1341 m.

Za drugo vršiško serpentino je na levi strani večje urejeno parkirišče s klopmi, kjer parkiramo, in z vzponom začnemo po cesti na nasprotni strani, ki se spremeni v kolovoz. Sledimo kolovozu. Ko prečimo manjši potoček, ki teče čez kolovoz, se čez približno 20 m na levo odcepi ožji kolovoz, ki višje postane slabše vidna steza. Ta nas višje spet pripelje do kolovoza, ki smo ga prej zapustili. Prečimo ga in na drugi strani kolovoza nadaljujemo vzpon. Na drevesu na desni strani zagledamo vijolično črto. Ja, te vijolične črte bodo do vrha naši smerokazi. Sledimo kolovozu, malce višje pa nas pot vodi v desno, kjer se začenja strm vzpon. Strmino premagujemo v okljukih. Previdnost v vseh letnih časih je nujna, saj je pot strma, predvsem pa se prepletajo korenine in zemlja, vmes še kakšna skala. V primeru, da je pot mokra in spolzka, lahko hitro zdrsnemo. Trenutno – november 2017 – je pot ponekod zasnežena, ponekod pa povsem brez snega. Previdno. Ko dosežemo navidezno sedlo med Malo in Veliko Pišnico, sledimo nekakšnemu pomolu v desno. Ta delček poti me je močno spominjal na Visoki Mavrinc, ki je, lahko rečemo, sosed Škrbinjka.

Do vrha nam manjka še približno 50 višinskih metrov. Na najvišji točki je na drevesu vpisna skrinjica, malce nižje na vzhodni strani vrha pa improvizirana klopca, ki kar vpije, da jo izkoristimo. In izkoristek je odličen, saj Škrbinjek ponudi fantastičen razgled. Vrh je ponekod sicer poraščen, a na glavne vršiške vršace je pogled dih jemajoč. Pred nami je veriga, ki jo začenja Kurji vrh in se nadaljuje v Rigljico, Rušico, vrh nad Rudo do Frdamanih polic, ki se zaključijo na Špiku. Zadaj se vidi severna stena Škrlatice, ki se kot ogrlica dotika Rakove špice, Rogljice, Dovškega gamsovca. Sledi mogočni, a krušljivo ranjeni velikan Razor, poleg njega pa mogočni orjak Prisank. V Prisanku se dobro opazita tudi Prednje in zadnje okno. Pogled proti Nad Šitom glavi in Mojstrovkam zakriva drevje, ravno tako proti krušljivima Kumlehoma in Kumlehovi glavi.

Z vrha sestopimo po poti vzpona. Previdno v zgornjem delu, ki je strm in prepleten s koreninami.

Nadmorska višina: 1341 m
Višinska razlika: 400 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 3 / 5