Jernej Forbici pred svojo horizontalno resnico, delom Horizontal Truth 2 (101,5 x 400 cm) / Foto: Igor Kavčič

Veličina Forbicijeve narave

V avli Zavarovalnice Triglav v Kranju svoja likovna dela razstavlja akademski slikar Jernej Forbici. Z degradiranimi pokrajinami slika spomenike naše »človečnosti«.

Kranj – Razstavišče v avli kranjske enote Zavarovalnice Triglav bo dober mesec v znamenju krajine. Tokrat se s svojimi deli predstavlja umetnik mlajše generacije Jernej Forbici, ki živi in deluje v Strnišču pri Kidričevem ter v Italiji v Vicenzi in Benetkah. Na tamkajšnji Akademiji za likovno umetnost je tudi zaključil diplomski in podiplomski študij. Njegova dela so bila doslej predstavljena na številnih samostojnih in skupinskih razstavah po vsej Evropi, V ZDA, Kanadi, Argentini in na Kitajskem. Tudi sicer razstavlja večinoma v tujini, le redko tudi v Sloveniji.

V Kranju predstavlja dela iz različnih ciklov, ki jih je ustvarjal v zadnjih letih. »Izbor del je bil pogojen z razstavnim prostorom kot takim in paneli, na katerih so slike na ogled. Sam se sicer veliko posvečam izjemno velikim formatom slik, velikosti od osem do 15 metrov dolžine in nekaj metrov višine, ki pa jih lahko pokažem le v velikih razstaviščih. Tako se je porodila ideja o postavitvi, ki sem jo naslovil Sedmih spomenikov neodvisnosti in humanosti. Cikel predstavljam s tremi platni in nekaj manjšimi slikami iz serije del na papirju. Pravzaprav so posmeh spomeniku heroju, ki so ga pod tem naslovom postavljali v eni nekdanjih Sovjetskih republik. Namesto heroja sem slikal uničene pokrajine in industrijska odlagališča, ki so dandanes eden od »simbolov človečnosti«. Sem sodi tudi ena mojih novejših slik Horizontal Truth 2, torej resnica v vodoravnem,« o svojem izboru razmišlja Jernej Forbici.

Slikanje narave je v središču njegove pozornosti že od prvega letnika akademije. Ta ga navdihuje v vseh pogledih, predvsem pa s svojo veličino. »Všeč so mi prostrane krajine, pri čemer me izpolnjuje občutek mogočnosti narave. V primerjavi z naravo smo ljudje tako zelo majhni, kar želim povedati tudi s svojimi slikami, še toliko bolj z velikimi formati,« pove Forbici. Vendar pa pogled v njegove pokrajine ni izostren. »Nekaj motnega in megličastega veje iz njih kljub dnevni svetlobi,« je zapisala umetnostna zgodovinarka Nuša Podgornik: »Dovolil je, da se čudna gomazeča snov nenavadnih barv razleza po pokrajini. Svetloba je razpršena, barve velikokrat kovinskih odtenkov.« Umetnik slika z akrilnimi barvami na platno, nanj pa potem prelije odpadna olja, kar močno vpliva na vizualno dojemanje krajine, ki jo imamo pred seboj. Ta je nekako nedokončna. To vidimo tudi na največjem razstavljenem delu Horizontal Truth 2. Če v spodnjem delu zapazimo rdečkasto blato (boksit), značilno za kraje, od koder avtor izhaja, nas v gornjem delu slike popelje v krajino, ki si jo domišlja kot idealno. Poleg slikarstva Forbici umetniški izziv išče tudi v prostorskih postavitvah. Z eno se bo predstavil januarja v Vareseju.

Jernej Forbici, ki sicer poleti tudi vodi največji poletni festival sodobne umetnosti pri nas Art Stays na Ptuju, največ deluje in razstavlja v tujini. »V Sloveniji razstavljam, če me povabijo. Tudi tokrat je bilo tako, saj je za razstavo poskrbel skladatelj Lado Jakša, ki je na moja dela pripravil tudi multivizijo in glasbo,« dodaja Forbici in hkrati pojasni najpomembnejšo razliko med umetnikom v Sloveniji in v tujini: »Oboji slikamo enako, ko odložimo čopič, pa je naša zgodba drugačna. V Sloveniji moraš sam iskati razstavišča in kupce, se truditi prodreti na zahteven trg umetnin, v tujini vse to počne galerist. Ko odložim čopič, je zame delo končano.«