Julija in Prešeren

Gledalci ste porota. Vi boste odločili, ali je pilot vojaškega letala Lars Koch kriv ali ne. Je heroj ali morilec. Tako nekako gledalci po uro in pol dolgi predstavi – sodni obravnavi – v drami Teror dobimo priložnost »napisati« zaključek. Pilot je sestrelil ugrabljeno potniško letalo s 164 potniki, da bi rešil sedemdeset tisoč ljudi na nogometnem stadionu, kamor so ga teroristi nameravali strmoglaviti. Sodniku je avtor besedila nemški dramatik Ferdinand von Schirach sicer napisal dva zaključka, obsodbo in oprostilno sodbo. Na petih dosedanjih uprizoritvah na odru Prešernovega gledališča so gledalci pilota oprostili. Predstava je svetovna uspešnica, saj jo od njene premiere leta 2015 v Berlinu igrajo po vsem svetu. Po podatkih zbranih glasov gledalcev iz 70 gledališč iz 15 držav se je več kot devetdeset odstotkov od več kot 1.600 predstav oziroma sojenj končalo z oprostilno sodbo. Več kot 61 odstotkov vseh porotnikov je odločilo, da obtoženi ni kriv. Le gledalci na Japonskem in Kitajskem so pilota večinsko obsodili, tako imenovani zahodni svet ga je v večini primerov oprostil.

Prešernovo gledališče se s predstavo Teror že v njeni zgodnji fazi, ne gre dvomiti o tem, da bo v svetu doživela še nešteto izvedb, vpisuje na zemljevid sveta (www.terror.theater). Gledalcem, ki si vsako novo sezono ogledajo njihove predstave, svetovna obzorja odpira že vsaj 15 let. Ne le v umetniškem smislu z najboljšimi režiserji iz slovenskega in nekdanjega jugoslovanskega prostora, ki iz domačih igralcev iztisnejo umetniške presežke, tudi zato, ker je z izbranimi besedili vedno znova aktualno – tukaj in zdaj družbi, v kateri živimo in jo bolj ali manj tudi ustvarjamo, nastavlja ogledalo. In kar je najpomembnejše: s tem odpira teme, o katerih moramo razmišljati in jih upoštevati, ko razmišljamo o prihodnosti. Totalitarizmi dvajsetega stoletja, pedofilija, barbarstvo v medosebnih odnosih, korupcija v različnih družbenih sistemih, izkoriščevalski odnosi v družbi in podobno so teme, ki razvitim civilizacijam niso in ne smejo biti v čast.

Zato velja celotni posadki Prešernovega gledališča vsakokrat znova dati priznanje in podporo pri njenem poslanstvu. Julija, nagrada za najboljšo igralsko stvaritev igralcev domačega ansambla, ki sta jo letos prvič podelila gledališče in Gorenjski glas oziroma gledalci in bralci, je priklon tako igralcu kot gledališču. S Prešernovim gledališčem smo lahko pametnejši in boljši ljudje. Dokazano z našimi in vašimi glasovi.