Gripa je nevarna zaradi možnih zapletov
Epidemično obolevanje ljudi se ponavlja vsako leto, večinoma pozimi, ko lahko zboli kar od deset do dvajset odstotkov prebivalstva, včasih pa tudi več.
Za zaviranje epidemije gripe je najvažnejša precepljenost prebivalstva, ta pa je prav v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, saj znaša pri starejših le slabih deset odstotkov, v nasprotju z nekaterimi drugimi državami, denimo Nizozemsko (75 odstotkov!), Švedsko, Italijo, Španijo in Veliko Britanijo.
V zadnjem letu prve svetovne vojne leta 1918, ki je v glavnem prizadela le Evropo, se je pojavila po svetu še druga »morija« – gripa ali influenca. Nastala je t. i. pandemija, ki je trajala še naslednje leto in »pobrala« po vsem svetu okrog dvajset milijonov ljudi ali 2,5 odstotka svetovnega prebivalstva. Nekateri strokovnjaki menijo, da so bile te številke še veliko višje. Poznejše pandemije, azijska gripa l. 1957, hongkonška gripa l. 1986 pa tista l. 2009, so bile nekoliko manj divje, čeprav so vzele na stotisoče življenj. Naj omenim, da je zaradi gripe l. 1917 v 77. letu starosti umrl tudi francoski kipar Auguste Rodin, najvplivnejši kipar 20. stoletja ... »Normalne« vsakoletne epidemije so v novejšem času nekoliko blažje zaradi učinkovitega zdravljenja drugotnih bakterijskih okužb.
Čeprav je bila ta bolezen znana zdravnikom že dolga stoletja, so pravega povzročitelja odkrili šele l. 1933, ko so angleški bakteriologi Smith, Andrewes in Laidlaw izolirali pri številnih bolnikih z gripo virus z dvema tipoma, A in B. Leta 1949 je Taylor odkril še tretji virus, C, ki povzroča le blage okužbe dihal pri otrocih. Pozneje so dognali, da prizadene virus B zgolj ljudi, druga dva pa tudi nekatere živali (ptičja gripa, prašičja gripa).
Otroci jo lažje prebolijo kot starejši
Epidemično obolevanje ljudi se ponavlja vsako leto, večinoma pozimi, ko lahko zboli kar od 10 do 20 odstotkov prebivalstva, včasih pa tudi več. V epidemijah se pojavljajo različni že omenjeni virusi, za katere je značilna vsakoletna spremenljivost.
Človek se lahko okuži od drugega bolnika s kapljičnim prenosom ali telesnim stikom. Bolezenski znaki gripe se pri okuženem pojavijo po le eno- do tridnevni inkubaciji, nenadoma z mrazenjem, mrzlico, glavobolom, utrujenostjo in značilnimi mišičnimi bolečinami po udih. Bolnik postane hripav in začne kašljati z bolečinami v žrelu in za prsnico. Telesna temperatura se dvigne do štirideset stopinj in pade šele po nekaj dneh. Samo obolenje običajno traja en teden. Nekateri ljudje, zlasti otroci, lažje prebolijo gripo, čeprav se pri njih pogosto pojavljajo bolečine v trebuhu in driska. Bolj so prizadeti starejši bolniki in taki s kroničnimi bolezenskimi motnjami na ledvicah, srcu, z diabetesom, nosečnice, otroci, mlajši od dveh let. Tudi okrevanje po gripi je pri njih daljše.
Najbolj se je bati virusne pljučnice
Gripa je posebno nevarna zaradi možnih zapletov. Še najbolj se je bati primarne virusne pljučnice, ki se lahko pojavi ne le pri že omenjenih manj odpornih skupinah, pač pa tudi pri mladih ljudeh. Nekaj dni po koncu bolezenskih znakov gripe se lahko pokaže sekundarna bakterijska pljučnica. Redkejši so zapleti na drugih organih, srcu in možganih. Zaščita po preboleli bolezni traja nekaj mesecev, vendar zgolj pred istim tipom influence. Domnevajo, da je smrtnost pri gripi nekako enoodstotna, vključeni pa so predvsem od drugih obolenj ogroženi bolniki.
Za dokaz gripe se zdravniki ravnajo predvsem po kliničnih znamenjih, ki jih ugotovijo pri obolelem; pomembni so lahko podatki o morebitnem stiku z drugim gripoznim bolnikom. Po potrebi naredijo različne krvne preiskave, redko pa poskusijo neposredno najti pravi virus.
Zdravljenje bolezni z običajnim potekom je zgolj simptomatsko, kar pomeni predvsem počitek v postelji, učinkovito zbijanje visoke temperature z zdravili in morda obkladki, pitje vodenih tekočin, recimo čaja.
Za zdravljenje s protivirusnimi zdravili se zdravniki odločajo le pri najtežjih oblikah bolezni ali velikih tveganjih za tak potek obolenja. Uporaba protivirusnih zdravil ne more nadomestiti cepljenja proti gripi.
Najpomembnejše je cepljenje
Pred to močno nalezljivo boleznijo se lahko nekoliko zavarujemo tako, da zboleli ostanejo doma, da si temeljito umivamo roke, kašljamo v papirnat robček ali rokav, da se izogibamo stiskanju rok – temu bi se morali odpovedati tudi pri verskih obredih ... Najvažnejše pa je vsekakor vsakoletno cepljenje.
Cepljenje proti gripi, ki ščiti po dveh tednih približno eno leto tako pred samo boleznijo kot pred zapleti, je zlasti priporočljivo za otroke od šestega meseca do drugega leta starosti, nosečnice, zdravstvene in druge zaposlene, ki so veliko v stiku z ljudmi, kronične bolnike in ljudi, starejše od 65 let. Cepiti se ne smejo akutno oboleli s temperaturo, z običajnim cepivom pa ne tisti, ki so na cepivo proti gripi alergični (jajčni beljak).
Za zaviranje epidemije gripe je najvažnejša precepljenost prebivalstva, ta pa je prav v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, saj znaša pri starejših le slabih deset odstotkov, v nasprotju z nekaterimi drugimi državami, denimo Nizozemsko (75 odstotkov!), Švedsko, Italijo, Španijo, Veliko Britanijo.
Cepivo proti gripi je na svetovni ravni vsako leto sestavljeno tako, da povzroči imunost proti vsakokratnim sevom influenčnih virusov.