Temno nebo kot razvojna priložnost za Gorenjsko

Regionalna razvojna agencija Gorenjske – BSC Kranj je v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom gostila mednarodno srečanje projekta Night Light.

Bohinj, Bled, Kranj – »Posamezna območja v Evropski uniji so že pridobila status tako imenovanih območij 'temno nebo', kar tudi za Gorenjsko in posamezna območja znotraj Triglavskega narodnega parka lahko predstavlja razvojno priložnost,« je ob predstavitvi zaključkov srečanja poudarila Helena Cvenkel iz BSC Kranj, ki meni, da bi bila Gorenjska lahko prva slovenska regija, znotraj katere bi na posameznih območjih lahko vzpostavili omenjeni status.

Night Light je prvi projekt v okviru programa Interreg Europe, ki se dotika razvojnega vprašanja zmanjševanja svetlobne onesnaženosti v povezavi s trajnostnim razvojem območij. Projekt združuje devet partnerjev iz sedmih držav; iz Slovenije v projektu kot partner sodeluje Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC Kranj. V okviru mednarodnega srečanja, ki je pred nedavnim potekalo v Sloveniji, so pripravili dve delavnici. Delavnico v centru TNP v Bohinju so posvetili vplivu javne razsvetljave v zaščitenih območjih in območjih Nature 2000 ter vplivu svetlobnega onesnaženja na biodiverziteto, človeka in astronomijo. Na delavnici na Bledu v Hotelu Astoria so razmišljali o možnostih za razvoj trajnostnega turizma v povezavi s temnimi območji. S pomočjo strokovnjakov iz Nizozemske in Danske so nakazali možnosti za prve korake v smeri razvoja tako imenovanih temnih območij na Gorenjskem. »S takim statusom bi se postavili na svetovni zemljevid kot država, ki skrbi za naravo in biodiverziteto,« je poudarila Helena Cvenkel. Zmanjševanje svetlobne onesnaženosti namreč pozitivno vpliva na ohranitev biodiverzitete in trajnostni razvoj zavarovanih območij ter prispeva k ohranitvi zdravja prebivalcev, k uporabi sodobnih trajnostnih tehnologij in razvoju trajnostnega turizma, poudarjajo snovalci projekta.

Zaključke z delavnic in priporočila za razvoj temnih območij na Gorenjskem so v Podjetniškem centru Kranj predstavili tudi gostje iz tujine. Po besedah Petra Christensena iz Energetske akademije Samso Energy na Danskem je glavni cilj projekta predvsem zvišati ozaveščenost glede svetlobnega onesnaževanja. Obenem je treba znotraj lokalnih skupnosti najti dobre zgodbe, povezane s temnim nebom. »V turizmu je treba najprej začeti z majhnimi koraki – majhnimi dosegljivimi stvarmi, ki vodijo do velikih korakov,« svetuje Peter Christensen. Ob tem je Femke van Akker iz Nizozemske poudarila, da je Slovenija lepa dežela, a pogrešajo zgodbo, s katero bo prepoznavna povsod. Zato v tem vidi največji izziv. Po prepričanju Antonia Cafarelle lahko v Sloveniji dosežemo velike cilje, ker je veliko sodelovanja pri ozaveščanju in ohranjanju temnega neba. »V Milanu zaradi svetlobnega onesnaženja ponoči ni mogoče videti lune na nebu,« je razkril in pojasnil, da je Italija druga država na svetu po svetlobnem onesnaževanju, ki ima vpliv tako na ljudi kot živali in rastline.

Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije je pozdravil prizadevanja za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okviru projekta Nihgt Light, kljub temu pa ga je zanimalo, koliko se bo konkretno v odstotkih na račun tega zmanjšalo svetlobno onesnaževanje. »Z zakonom o svetlobnem onesnaževanju nam je v zadnjih desetih letih uspelo le ustaviti, ne pa tudi zmanjšati svetlobnega onesnaževanja,« je opozoril. Antonio Cafarella je v svojem odgovoru pojasnil, da je ta čas prezgodaj govoriti o številkah, saj vsaka taka zgodba terja čas. Po prepričanju Helene Cvenkel pa so predvsem nekatere lokalne skupnosti že veliko naredile na tem področju, a tudi sama se strinja, da je treba nadaljevati po korakih, saj je med drugim treba spremeniti razmišljanje, kaj je sploh možno narediti.