Špela Kolenc v tradicionalnem oblačilu

V kitajski vasici spoznavala sebe

Špela Kolenc iz Smokuča je pol leta preživela v odmaknjeni kitajski vasici, kjer je pri izviru spoznavala veščino taijiquan (taičičuan). Kot učiteljica zdaj svoje znanje namerava prenašati na druge. Kot pravi, je taijiquan življenjska naložba za vsakogar.

Taijiquan (taičičuan) je starodavna kitajska (borilna) veščina gibanja, ki prinaša harmonijo in ravnovesje.

»Taijiquan uri koncentracijo in spravlja um v umirjeno stanje. Človeku pomaga najti stik s samim seboj,« pravi 31-letna Špela Kolenc iz Smokuča, po izobrazbi glasbenica in profesorica klasičnega saksofona, ki pa jo je življenje zaneslo v povsem drugo smer: v smer poglobljenega študija veščine taijiquan. Tako je Špela letos kar pol leta preživela na Kitajskem, kjer je v vasici Chenjiagou (po naše Chen vas) postala uradna učenka mojstra Chen Ziqianga. Mojster je pripadnik dvajsete generacije družine Chen, ki je tudi zasnovala Chen taijiquan. Špela se je v šestih mesecih bivanja v odmaknjeni vasici povsem posvetila študiju te meditativne borilne veščine, in to pri samem izviru. Dnevi so bili v celoti posvečeni intenzivni vadbi, ki jo je usmerjal sam mojster Chen Ziqiang skupaj z ostalimi inštruktorji – prav tako njegovimi učenci. Vadila je po osem ur na dan. »Ker v fokusu nimaš drugih stvari, temveč ves dan samo vadiš, se lažje osredotočiš na samo vadbo, bolj ozavestiš princip gibanja in ga ponotranjiš. Kar je bilo prej v umu, sem prenesla v telo, bolj sem ozavestila telesne strukture. Z vadbo sem pridobila pretočnost, samozavest, bolj sem prepričana sama vase, počutim se močnejšo, tako fizično kot psihično,« pravi Špela, ki je na koncu prejela učiteljski certifikat in je zdaj pripravljena, da svoje znanje začne prenašati tudi na druge. Tako januarja namerava začeti poučevati Chen taijiquan v Kranju, Žirovnici in Ljubljani. Tudi na Gorenjskem sicer obstaja že kar nekaj šol taijiquana, Špela pa si želi, da bi postavila višje kriterije te veščine. Opaža, da ljudje na zahodu prehitro pričakujejo rezultate. A pri taijiquanu so po Špelinih besedah potrebni vztrajnost, predanost in trud, ki pa je poplačan s tem, da postanemo bolj umirjeni, da živimo v večji harmoniji in bolj naravno. Zato je tudi zasnovala zavod Modri lotos, katerega poslanstvo je zavzemanje za celostni razvoj posameznika in družbe. Kako pa se je Špela, vrhunsko izobražena glasbenica, sploh srečala s taijiquanom? Kot pravi, je že v času študija saksofona (študirala je v Ljubljani in Amsterdamu) začela spoznavati drugačne metode, s katerimi si lahko pomaga pri zakrčenosti pri igranju inštrumenta. Tako se je v šoli za bioterapevte, ki jo je vodil Marjan Ogorevc, seznanila z metodami samozdravljenja in terapevtskimi pristopi s področij karmične diagnostike, bioenergije, tradicionalne kitajske medicine ... Opravila je tudi tečaj iz refleksoterapije, zatem obiskovala študij indijske vedske astrologije, se izobraževala na področju kultivacije uma, joge in Chen taijiquana. Potem ko je tri leta poučevala saksofon v različnih glasbenih šolah in tudi na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, pa je v nekem obdobju ostala brez redne zaposlitve. »Na neki točki sem se morala odločiti, kako naprej. In pokazala se je priložnost, da za pol leta odidem na Kitajsko. Ker sem vedela, da takšne priložnosti v življenju ne bo več, sem jo zgrabila,« pravi. In kot dodaja, je taijiquan življenjska naložba. Ne le zanjo, za vsakogar.