V civilni iniciativi Na Kresu je okoli 130 občanov, predvsem stanovalcev bližnjih stolpnic. Foto: Andrej Tarfila

Za dom, a na drugi lokaciji

Lokacija, na kateri bi v Železnikih radi zgradili dom starejših, je po mnenju bližnjih stanovalcev Na Kresu zgrešena, zato so se povezali v civilno iniciativo. Na občini pa pravijo, da bi bilo življenje starejših na tej lokaciji lepo, ker ne bodo odrinjeni na obrobje.

Železniki – »Smo za gradnjo doma starejših, a na primerni lokaciji, na primer pod bazenom ali pa v Selcih, kjer je bila pred leti že mišljena gradnja doma,« je v uvodu poudaril Boštjan Demšar, vodja odbora civilne iniciative Na Kresu, v kateri je okoli 130 članov, predvsem stanovalcev štirih stolpnic. Prepričani so, da je lokacija za dom za 56 stanovalcev, ki ga namerava v primeru pridobitve koncesije zasebni partner Občine Železniki zgraditi med plavalnim bazenom in potokom Dašnica, povsem zgrešena. »V tako gosto naseljeno območje – v štirih stolpnicah je 156 stanovanj, v okolici pa približno še enkrat toliko – dom za starejše ne sodi. To je slaba lokacija za dom, bazen bi imel pred seboj večnadstropni objekt, druga večnadstropna stavba pa se bo stolpnici Na Kresu 21 približala zgolj na sedem metrov. Odstraniti bo treba teniško igrišče, transformator in električno polnilnico za avtomobile. Največji problem pa je dovoz do stolpnic, trgovine in bazena, vse bi morali urediti povsem na novo. Že sedaj je veliko prometa, varnost pa slaba. Vprašljiva bi bila tudi požarna varnost,« opozarja Demšar. Novembra so imeli sestanek na Občini Železniki, a kot pravi, niso zbližali stališč niti glede doma niti o povrnitvi namembnosti zemljišča v prejšnje stanje.

Imeli premalo časa za nakup zemljišča

Glede oteženega dostopa je župan Železnikov Anton Luznar povedal, da se z Mercatorjem že dogovarjajo za ureditev dodatne dostopne poti do parkirišča pred stolpnicami, in sicer med trgovino in bazenom. Odgovor pričakujejo ta teden. O lokaciji za morebitni dom pa pravi, da je bil razpis za podelitev koncesije odprt samo štiri mesece, zato niso imeli časa za nakup drugega zemljišča in so morali iskati možnosti med zemljišči v občinski lasti. Prepričan je, da bi bilo življenje starejših na tej lokaciji lepše, saj bodo v središču dogajanja in ne nekje na obrobju ali mogoče celo v domu v drugem delu Slovenije. Vitalnejši stanovalci bodo imeli lepe možnosti za sprehode, drugi bodo pa lahko skozi okna in z vrta spremljali dogajanje v domačem kraju, je dejal župan: »Poleg tega na tem območju živi veliko ljudi, ki bodo lahko peš in na hitro obiskali svoje starše, sorodnike in prijatelje.« V domu so sicer predvideli tudi medgeneracijski center, dnevno varstvo starejših in službo za pomoč na domu.

Civilna iniciativa je na nestrinjanje s predlagano lokacijo z dopisom opozorila tudi pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki ta čas vodi postopek podelitve koncesij za institucionalno varstvo starejših. Končan naj bi bil marca. »Če bo koncesija podeljena tudi za dom v Železnikih, bomo stanovalci zahtevali, da smo stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja,« je napovedal Demšar in dodal, da je sicer težav Na Kresu še precej več. »Tu je veliko pomanjkanje parkirišč, vodovod je še v salonitnih ceveh, hidrantno omrežje je zastarelo, kanalizacija se maši, slaba je javna razsvetljava, problem je vzdrževanje javnih poti …« Ureditev komunalne infrastrukture bi po mnenju Demšarja občino stala več sto tisoč evrov, preden bi lahko začeli graditi dom. Župan je spomnil, da so lani obnovili komunalno infrastrukturo pred nekaterimi bloki Na Kresu, v prihodnjih letih pa nameravajo to storiti tudi v delu naselja pri stolpnicah.

Ustanovili bi svojo krajevno skupnost

Nastale težave so znova obudile idejo o ustanovitvi lastne krajevne skupnosti (KS). »Na Kresu je posebno območje, drugačno od vasi, naši problemi so drugačni. Znotraj KS Železniki nimamo pravega vpliva. Glede na zneske nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki smo jih plačali občani Na Kresu, bi moralo biti na našem območju izvedenih veliko več investicij, tako pa že vrsto let ni bilo nobene večje. V primeru lastne KS bi imeli svojega predstavnika v občinskem odboru za komunalo in bi probleme začeli reševati. V civilni iniciativi si želimo, da se nas zbere okrog 300, kar je nad pragom petih odstotkov občanov in omogoča izvedbo določenih uradnih postopkov,« je razložil Demšar.

Poleg ustanovitve nove KS obstaja tudi možnost, da se v okviru obstoječe KS Železniki ustanovi mestni odbor po vzoru vaškega odbora, je razložil župan in dodal, da bi krajani v obeh primerih prišli do denarja od stavbnega nadomestila fizičnih oseb in se sami odločili o njegovi porabi. Po statutu občine namreč omenjeni denar namenijo krajevnim skupnostim, te pa ga potem prerazporedijo naprej tudi vaških odborom.

»V primeru ustanovitve nove KS bi bilo verjetno smiselno, da se obstoječa KS teritorialno razdeli na dva dela. Ta proces je dolgotrajnejši, povezan z referendumom, volitvami in delitveno bilanco. Mestni odbor v okviru obstoječe KS bi pa lahko ustanovili že z začetkom leta 2018. Imajo pa krajani s tega območja že sedaj možnost, da na naslednjih volitvah prevzamejo pobudo, predlagajo predstavnike in prevzamejo vodenje Krajevne skupnosti Železniki,« je še dodal župan.

Več bo znanega po decembrskem sestanku civilne iniciative s predstavniki KS Železniki na občini, ko bo glavna tema ustanovitev KS ali mestnega odbora Na Kresu.