Adventni venec

Advent je čas pričakovanja. Novega rojstva, vsako leto znova; in vendar je vsakič drugače. V mojem otroštvu pa tudi v otroštvu mojih ter prav tako Janezovih staršev nismo poznali adventnih vencev. To je prišlo k nam z »globalizacijo«, modernizacijo, lahko bi rekli s potrošništvom. Danes je to okras, ki je v vsaki družini, naj jim prazniki res nekaj pomenijo ali bolj malo. Večinoma so zeleni. V šoli lahko spremljam trende florističnega krašenja in venci so oviti tudi v belo vato ali pa v volno in druge materiale.

Otroci so v šoli pripravili bazar. V razredu, kamor hodita naša najmlajša, so si zamislili dekoracijo iz zelenja. Prinesti so morali vejice ciprese, vrbe, borove storže, okraske in še kaj. Evi svetujem, naj natrga recimo dren, ki ima veje lepe rdeče barve, ali pa vejice borovnic, ki so tako lepo zavite. Otrok tako nerodno stoji in zmajuje z glavo: ne, ne, učiteljica je rekla le cipreso, vrbo in borove storže. Bolj ko ji namigujem, da lahko naredi kaj svojega, bolj je živčna, da je pač naročeno samo to. Kakšno moč imajo učiteljice, točno tako, kot rečejo, in nič drugače ... Pretekli konec tedna sem šla v gozd sama in nabirala material za adventni venec. Malo mahu pa jelko, vrbo, vejice borovja. Potem Eva prinese celo vrečo storžev, ki so ji ostali od njihovega ustvarjanja za bazar iz prejšnjega tedna. Pregledujem krožnike, na katerih bi naredila tole dekoracijo, ki sploh ne bo venec, ampak nekaj zelenja s svečami in kakšnim okraskom. Poskusim enega, pa mi ni všeč, še drugega – in zopet nisem zadovoljna. Potem v shrambi opazim lončeni model za potico. Ne uporabljam ga prav dosti, ker se potica bolj enostavno speče kar v ravnem kovinskem modelu. V »potičnico« naložim mah in vejice jelke ter bora. V mah zapičim vijugaste borovnice in čez položim vrbo, ki se tako elegantno zvija. Imenitno. Dodam sveče in še malo storžkov. Lahko bi dala še cele orehe. Pogledujem od blizu in od daleč. Postavim v model še angelčka, ki ga imam sicer na polici, pa še enega in še tretjega. Ogledujem in si mislim, kako enostavno in kako učinkovito. Bolj kot ga gledam, bolj mi je všeč. In še otresal se ne bo, saj je v modelu, in enostavno ga premikam s police na mizo in z mize na omaro. Saj sem skoraj v trendu. V šoli nam cvetličarji ves čas razstavljajo svoje izdelke, ki so vezani na letni čas, praznik, ali pa so to izdelki s tekmovanj, razstav … Vsi si jih ogledujemo, kdaj kaj vprašamo ali tako mimogrede ujamemo, kakšen je trend, moda … In tako sem se ob svojem adventnem vencu v »potičnici« spomnila, da nam govorijo o »alter sceni«. Na novo uporabite kaj starega, kaj, kar bi sicer že zavrgli ali se vam zdi povsem nesmiselno (recimo stare čipke, skodelice za kavo, svečnike). In kdo bi si mislil, da sem sedaj tudi sama ustvarila nekaj v taki »alter sceni«. Morda je lončeni model za potico dobil novo vlogo ...