Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu v Čirčah pri Kranju / Foto: Tina Dokl

Za zajtrk med in mleko

V petek so več kot 260 tisoč otrokom postregli tradicionalni slovenski zajtrk. Ponekod so ga nadgradili z zdravim kosilom, v Kranjskih vrtcih denimo z loško mešanico, ki so jo pripravili v sodelovanju z Jezerškovimi.

Kranj – »Danes imamo v vrtcu obiske. Pa slovenski zajtrk. Med imam rada, sladek je in zdrav,« nam je minuli petek zaupala štiriletna Ajda iz vrtca v Čirčah pri Kranju. Tam so ob dnevu slovenske hrane na tradicionalnem slovenskem zajtrku gostili državnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu Marjana Pogačnika, ravnateljico Kranjskih vrtcev Teo Dolinar in njihovega vodjo prehrane Izidorja Dobnika, predsednika Krajevne skupnosti Čirče Francija Fajfarja in kuharskega mojstra Luko Jezerška.

Medtem ko je točno ob 10. uri na pobudo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) na različnih lokacijah več kot 40 tisoč otrok prepevalo Čebelarja, so v vrtcu Čirče to storili že dobro uro prej. S priljubljeno Slakovo pesmijo, ki so jo otroci zapeli skupaj z Mešanim pevskim zborom Petra Liparja, so sprejeli goste, nato pa so se skupaj odpravili k slovenskemu zajtrku, ki je vključeval kruh, maslo, med, mleko in jabolka, na mize pa so dodali še medenjake, ki so jih spekli sami.

Po podatkih kmetijskega ministrstva so se slovenskemu zajtrku pridružili vsi vzgojno-izobraževalni zavodi v Sloveniji, kar pomeni okoli 260 tisoč otrok. Zajtrk, ki je prvič potekal leta 2007 na pobudo ČZS, z leti prerašča v vseslovensko gibanje, marsikje izvajajo tudi spremljevalne aktivnosti. Na številnih enotah Kranjskih vrtcev so tako denimo na zajtrk povabili tudi stare starše, prav vsi otroci pa so bili na ta dan deležni še tradicionalnega kosila – loške mešanice, ki so jo pripravili v sodelovanju z Jezerškovimi. Kot je pojasnil Luka Jezeršek, se je dvanajst kuharjev iz Kranjskih vrtcev udeležilo njihove delavnice, na kateri so z njegovo mamo kuhali enolončnice in se odločili, da bodo otrokom postregli z že omenjeno loško mešanico, v kateri so repa, zelje, ješprenj, krompir in fižol. Tradicionalno slovensko kosilo je sicer imelo tudi več kot petsto otrok, vključenih v projekt Kuhnapato.

Jezeršek zelo podpira Dan slovenske hrane. Pomembno se mu zdi že navajanje otrok na zajtrk pa tudi vzpostavljanje nabavne verige od kmeta do mize. Letošnji dan slovenske hrane je v ospredje postavil prav pomen naročanja hrane v javnih zavodih iz lokalne bližine. Državni sekretar Pogačnik pravi, da so glede povečanja obsega domače hrane v prehrani vrtcev in šol dosegli precejšnji napredek: »Trenutno je zeleno naročanje v mejah četrtine hrane. Želeli bi si, da je tega še več, imamo pa določene omejitve s strani evropske komisije, ker gre za odmik od prostega trga.« V Kranjskih vrtcih je po besedah vodje prehrane Izidorja Dobnika velik problem tudi zagotavljanje zadostne količine hrane za tako velik zavod, kot je njihov. Rešitev vidi v združevanju kmetov.

Tudi v drugih gorenjskih vrtcih in šolah so na slovenskem zajtrku gostili predstavnike ministrstev, ČZS in drugih ustanov, vpetih v projekt. Predsednik ČZS Boštjan Noč je zajtrkoval v domači OŠ Žirovnica, podružnično šolo v Voklem je obiskala sekretarka na kulturnem ministrstvu Damjana Pečnik, varovancem Centra za usposabljanje, delo in varstvo Radovljica pa se je pridružila sekretarka gospodarskega ministrstva Eva Štravs Podlogar.