Ni boljšega od Tomosa

Zaloške mopediste že petindvajset let družita ljubezen do Tomosovih motorjev in medsebojno prijateljstvo.

Zalog – Začetki Moped toura iz Zaloga pod Krvavcem segajo v leto 1992, ko se je 14 mladeničev zbralo na prvi vožnji po Sloveniji s Tomosovimi motorji. »Dobil sem idejo in pri drugih fantih v vasi se je dobro prijela, tako da smo že čez en teden šli na prvi Moped tour,« se spominja Rado Škrabar, eden od ustanovnih članov društva.

Vse odtlej jih je združevala ljubezen do motorjev legendarne znamke Tomos, o katerih še danes vedo povedati le najboljše. »Tako vzdržljivega mopeda, kot je Tomosov, ne najdeš nikjer drugje,« pove aktualni predsednik Krištof Janežič, ko se zberemo v vaški gostilni v Zalogu, kjer tudi sicer poteka njihovo druženje. So prvo društvo, ki se je ukvarjalo izključno z motorji tovarne iz Sežane, in šele ko so se začeli pojavljati v medijih, so jim sledili tudi drugod po Sloveniji. Danes so ponosni na to, da se je tudi po njihovi zaslugi med Slovenci prebudilo zanimanje za slovensko tehnično dediščino. »Prav skrb za ohranjanje naše tehnične dediščine je eno naših glavnih vodil. Slovenci se še premalo zavedamo njenega pomena,« pravijo zaloški mopedisti.

Vsako leto se za podaljšan konec tedna odpravijo na turo po Sloveniji, v kateri prevozijo od štiristo do petsto kilometrov. Traso izbere vsakokratni predsednik, ki ga izvolijo za eno leto. Kar 24 voznikov na motorjih, ki so vsi starejši od letnika 1968, predstavlja pravo atrakcijo. Kamorkoli pridejo, vzbudijo pozornost domačinov in pri starejših tudi nostalgijo. Da je vse skupaj še bolj veselo, pa se fantje radi tudi družijo z domačini in kaj koristnega postorijo. Nekoč so za srebrno mašo menda postavili celo mlaja, nekje drugje pa so pomagali betonirati. Poleg izletov so dvakrat organizirali tudi Tomosijado, druženje ljubiteljev Tomosovih mopedov. Vsako leto pa sodelujejo tudi na tradicionalni prvomajski paradi v Cerkljah. Imajo celo svojo himno. Besedilo je napisal Ivan Sivec, uglasbili pa so jo člani zasedbe 12. nasprotje.

V četrt stoletja in tisočih prevoženih kilometrih so se poglobila in spletla prijateljstva, ki jih negujejo prav skozi ljubezen do starih Tomosovih motorjev. Kot pravijo sami, so prepričani, da je v knjigi spominov, ki šteje že 25 strani, še precej nepopisanih listov. Za naslednjim ovinkom pa gotovo še precej novih doživetij.