Lojze Jazbinšek pri izdelavi lesenega supa / Foto: Tina Dokl

Mizarsko delavnico spremenila v ustvarjalnico

Lojze Jazbinšek in Manca Kemperl v svoji mizarski delavnici v Zgornjih Stranjah ustvarjata unikatne izdelke iz lesa.

Lojze Jazbinšek, Kamničan, ki že nekaj časa živi v bližnjih Zgornjih Stranjah, je po izobrazbi ključavničar, a širšo – tudi strokovno javnost – zadnja leta navdušuje s svojimi izdelki iz lesa.

Z lesenim supom prepričal oblikovalce

»Z obdelavo lesa sem se res začel ukvarjati šele pred nekaj leti, a če je človek spreten z rokami, niti ni pomembno, kakšen material oblikuje,« nam odgovori na vprašanje, kako se je kot samouk znašel med mizarskimi stroji in različnimi kosi lesa. V njegovi delavnici najdemo leseno gorsko kolo in kanu, v domači dnevni sobi ima umetelno izrezljan prestol, nedavno pa je izdelal tudi lesen sup, desko za veslanje stoje, s katero je pritegnil pozornost oblikovalcev iz zavoda Big – centra za kreativno gospodarstvo, ki so ga našli sami in povabili na ljubljanski Mesec oblikovanja, kjer so bili do sredine novembra na ogled najrazličnejši izdelki. Med njimi tudi Lojzov sup.

Izdelal ga je iz borovega lesa, ki ga je izbral zaradi izrazitih letnic, s katerimi se je pri oblikovanju mogoče lepo »poigrati«. Težak je 22 kilogramov, je votel, sestavljen iz posameznih reber in obdan s polcentimetrsko oblogo iz masivnih letvic.

Vsak izdelek ima svojo zgodbo

»Takšen izdelek zahteva veliko ročnega dela. Ko je vse skupaj zlepljeno in dobro zbrušeno, sledi obloga iz steklene tkanine in epoksi smole, kar da izdelku potrebno trdnost in vodoodpornost, ne pokvari pa unikatnega in naravnega videza. Nato pa še tista pika na i, ki jo da okrasitev. Prvi sup sem okrasil s podobo zmaja, v zmajevo glavo sem izrezljal tudi ročaj vesla, a vsak naslednji bo imel svojo zgodbo,« nam pove Lojze, ki se je že lotil novega supa. Za izdelavo potrebuje dober mesec dni, saj čisto vsak dan in na silo ne gre – to je umetnost, ki zahteva svoj čas, umirjenost pa tudi navdih. Pravi, da ima leseni sup vrsto prednosti: »Je zelo stabilen, lepo drži svojo smer, saj zaradi dvignjenega premca in poudarjenega gredlja gladko reže in odriva gladino vode, dolg raven trup pa omogoča stabilno plovbo tudi v valovih, predvsem pa je lep in ima svoj čar. Lahko ga postaviš v sobo za okras, kar za supe iz umetnih materialov ne moremo reči.« Želi si, da bi v prihodnje lahko izdeloval le lesene supe in kanuje in od tega tudi živel.

Zavetišče za zavržene 'dilce'

Mizarsko delavnico si deli s prijateljico Manco Kemperl, ki pa me takoj popravi, da je njuno delovno okolje pravzaprav ustvarjalnica. V njej namreč nastaja še cela vrsta prav posebnih izdelkov iz lesa – kuhinjske deske, kuhalnice, pručke … Manca, ki je po izobrazbi diplomirana inženirka lesarstva in se je tega poklica naučila tudi od svojega očeta, sodeluje tudi z mlado kamniško kiparko Nino Koželj, s katero sta se domislili prav posebnega projekta in blagovne znamke Vulgaris.

»Ustanavljava t. i. zavetišče za zavržene 'dilce' in po okoliških krajih in celi Sloveniji iščeva razne hlode in štore, ki bi sicer končali na ognju, nama pa se zdi, da bi jih lahko oblikovali v izjemne uporabne izdelke. Kakšne češplje in podobna drevesa s podeželja za lastnike navadno nimajo kakšne velike vrednosti, a to je za nas, ki ustvarjamo, zelo lep les, ki se ga niti ne da kupiti,« še pravi Manca.