Užitek ob lastnem pridelku

Slovenci vse več sadimo sadno drevje, opaža Davorin Gamser iz Sadjarstva Mirosan. Da pa bo drevje dobro obrodilo, ga je treba pravilno posaditi in ga negovati.

Kamnik – Jesen je čas obiranja plodov, tudi sadnega drevja, ki raste v sadovnjakih. Prav jesenski čas pa je najprimernejši tudi za sajenje. Če drevo pravilno posadimo in zanj ustrezno skrbimo, nas bo lahko več desetletij bogato nagrajevalo s plodovi.

V Sadjarstvu Mirosan, ki skrbi tudi za nasade zapriške drevesnice v Kamniku, prodajajo več kot sto različnih vrst sadnega drevja. »Od a do ž oziroma od aronije do žižole,« kot slikovito pove vodja proizvodnje v podjetju agronom Davorin Gamser. Poleg tradicionalno najbolje prodajanih pa opažajo, da se kupci večkrat odločajo tudi za nekoliko bolj eksotične vrste.

Jablane, hruške, češnje ter slive so tradicionalna sadna drevesa, ki jih največkrat najdemo po slovenskih vrtovih. Poleg tradicionalnih in vsem dobro znanih sort jabolk in hrušk, kot sta carjevič ali viljamovka, pa vrtičkarji posegajo tudi po novih, ki so velikokrat odpornejše, sadeže pa lahko pridelamo z malo ali celo brez fitofarmacevtskih sredstev. »Potem pa so tu še ''modni trendi'', ko se ljudje navdušimo nad kakšno sorto, pa bi jo radi imeli tudi v svojem sadovnjaku,« razlaga Gamser. Stalnicam v sadovnjakih so se namreč v zadnjih letih pridružili še kaki, kivi pa tudi fige, ki jih lahko ob primerni skrbi in izbiri mesta v sadovnjaku, uspešno gojimo tudi na Gorenjskem. »Klimatske razmere se spreminjajo, in če izberemo primerno, toplo lego, ki je manj izpostavljena zimski pozebi, lahko takšna rastlina dobro obrodi. Kaki je letos dobro obrodil kljub pozebam. Podobno je s figo. Če izberemo štajersko sorto, ki je manj občutljiva na mraz, lahko bogato obrodi,« o nekoliko manj običajnih drevesih v domačih sadovnjakih pravi Gamser.

Za vsa drevesa pa velja, da je zanje treba ustrezno skrbeti. Najpomembneje je, da drevo pravilno posadimo, saj bo le tako lahko v naslednjih letih dobro obrodilo. Pri tem je treba upoštevati, da bo drevo z leti raslo, in zato izbrati mesto v sadovnjaku, kjer bo imelo za rast dovolj prostora. »Jesenski čas je najprimernejši za sajenje, ki se ga moramo lotiti na pravi način. Izkopljemo primerno jamo, nato pa drevo posadimo v mešanico zemlje in sadilnega substrata, dobro zahodimo in zalijemo. S tem preprečimo, da se drevo izsuši. Prav tako je pomembno, da drevesu prikrajšamo poganjke. Zmotno je misliti, da s tem zaviramo rast drevesa, prav nasprotno, s tem jo spodbudimo,« svetuje Gamser, ki predlaga, da se domači sadjarji v zvezi s sajenjem in skrbjo za drevesa posvetujejo s strokovnjaki, ki jim bodo v pravi drevesnici gotovo na voljo za vprašanja. Enotnega odgovora, ki bi veljal za vsa drevesa, namreč ni, saj je prav vsako drugačno in zahteva tudi drugačno prirezovanje.

Kljub temu da imamo danes sveže sadje, tudi eksotično, vselej na dosegu roke v najbližjem trgovskem centru, pa v Sadjarstvu Mirosan opažajo, da se ljudje vse več odločajo za nakup in sajenje dreves na domačem vrtu. »Nič ne more odtehtati užitka, ko utrgamo zrel, svež sadež z drevesa, ki smo ga sami vzgojili. Tako tudi vemo, kako je bilo pridelano, poleg tega pa je pomemben tudi čustven odnos. Vsakemu vrtičkarju je v ponos, ko jeseni pobere dobro letino in v tem vidim čar in smisel sajenja drevja,« zaključuje sogovornik.