Skozi žleb na vrh
Turska gora (2251 m) – Po dolgem času bomo obiskali Kamniško-Savinjske Alpe.
Iskreno priznam, da se skozi Turski žleb še nisem povzpela na Tursko goro. Do nedavnega. Končno je tudi ta vzpon prišel na vrsto. Strm, rahlo adrenalinski vzpon skozi žleb me je navdušil, njegov vršni iztek pa je 'šodrast', poln grušča, kjer je treba biti previden, predvsem zato, ker, ne da bi hotel, sprožiš kamenje, pod teboj so pa še drugi gorniki.
Zapeljemo se v Logarsko dolino; z gorenjske strani je najbližje čez Jezersko in čez Pavličevo sedlo ali pa skozi Kamnik, na Črnivec, od tam pa čez Podvolovjek in naprej skozi Luče in Solčavo. Od kjerkoli že, parkiramo na velikem urejenem parkirišču pod slapom Savica. S parkirišča se usmerimo na široko pešpot, ki je namenjena ne le gornikom, ampak tudi številnim neveščim turistom, ki zaidejo v te konce. Po približno desetih minutah stojimo pod slapom Rinka, kjer se čez mostiček usmerimo levo proti Okrešlju. Pot se začne strmeje vzpenjati in hitro pridobiva višino. Nekateri deli poti so izpostavljeni padajočemu kamenju. S pomočjo stopnic in jeklenice se vzpenjamo ob Savinji, ki jo prečimo, in nadaljujemo skozi strnjen gozd do Doma na Okrešlju. Od doma nadaljujemo v smeri Kamniškega in Savinjskega sedla. Na prvem razpotju nadaljujemo desno proti Savinjskemu sedlu. Kmalu nas smerokaz Turski žleb usmeri levo. Na razpotju je spominsko obeležje ponesrečenim gorskim reševalcem med vajo na Okrešlju leta 1997. Od obeležja dalje se pot strmo, a lepo speljano vzpenja v okljukih, tako da strmine sploh ne občutimo in višino hitro pridobivamo. Ko pridemo pod Turski žleb, je nujno, da si na glavo damo čelado, uporaba samovarovalnega kompleta pa je priporočljiva. Pot nas vodi po desni strani žleba, preko stene. Začetni navpični vzpon zavije levo in se nato vzpenja proti levi, napreduje skozi žleb. Prehodili bomo ogromno skob, tik preden izstopimo iz plezalnega dela, pa je še nekaj jeklenic. Ko izstopimo iz plezalnega dela, je tehnično zahteven del za nami, pred nami pa del, ki je zaradi grušča precej bolj neprijeten. Strm vzpon navzgor po desni strani, nato pa daljše prečenje v levo in že smo izven Turskega žleba. Nadaljujemo levo v smeri Turske gore. Nekaj začetnih klinov nas pripelje na vršni greben, ki mu sledimo vse do vrha.
Turska gora ponudi lep razgled na Rinke, Skuto, Grintovec z Dolgimi stenami, Kalško goro in Kalški greben, proti vzhodu pa na sosednjo Brano, Kamniško sedlo, Planjavo, Peco, Olševo, Raduho, Uršljo goro …
Z vrha Turske gore sestopimo proti Kamniškemu sedlu v smeri Kotličev. Previdno pri sestopu, saj je pot krušljiva, posuta z drobirjem. Na najnižji točki Kotličev se začnemo vzpenjati nazaj proti Kamniškemu sedlu po skalnih pobočjih Brane. Na tem delu je bil pomladi 2017 velik podor, ki je uničil pot, ki je bila pred poletno sezono obnovljena. Če imamo še dovolj energije, gremo lahko še na Brano, sicer pa na odcepu, ko že vidimo kočo na Kamniškem sedlu, zavijemo ostro levo navzdol in sestopimo nazaj do Doma na Okrešlju. V zgornjem delu nas strm sestop v okljukih pripelje do jeklenic, preko katerih sestopimo do melišča na severni strani Kotličev. Nadaljujemo skozi redek borov gozdiček, nato pa skozi gozd do Okrešlja, od koder sestopimo nazaj do jeklenega konjička. Predlagam, da za sestop izberemo lovsko pot, ki je sicer malce daljša, a neobljudena. Do parkirišča preči nekaj izrazitih grap, nato pa se strmo spusti do izhodišča. Naredili smo eno lepo turo!
Nadmorska višina: 2251 m
Višinska razlika: 1400 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 / 5