Diamantna poroka pri Mežnarjevih
V nedeljo, 22. oktobra 2017, je bilo pri Mežnarjevih v Voklem slovesno: Ciril in Francka Vehovec sta namreč praznovala šestdeseto obletnico poroke. Dan je bil prežet s srečo, veseljem, spoštovanjem in hvaležnostjo.
Julija 1928 se je v družini Vehovec, pri Mežnarjevih v Voklem, rodil prvi otrok: Ciril. V naslednjih desetih letih je Ciril dobil še šest bratov, Toneta, Staneta, Janeza, Franceta, Lojzeta in Jožka, ter dve sestri, Marijo in Pavlo. Med vojno jim je kruta bolezen nenadoma vzela očeta, zato je mati sama vzgojila vseh devet otrok. Kmečko življenje ni bilo lahko in otroci so morali hitro odrasti.
Ciril je uspešno končal osnovno šolo, nadaljeval pa v kranjski Iskri, kjer se je izučil za strugarja. Veselje do strojnega poklica je gojil vse do upokojitve, čeprav dela v pokoju še dolgo ni opustil. V Iskri je spoznal tudi svojo soprogo Francko. V tistem času se je vozil v Zgornjo Besnico, od koder je bila Francka doma, vasovat iz Voklega s kolesom. Z nekaj šale: ljubezen je bila močnejša od vseh fizičnih naporov, tako da se je pogosta pot v besniški klanec splačala.
Francka ravno tako prihaja iz velike družine, devetčlanske kmečke družine. Rodila se je septembra 1931 kot četrti otrok družini Sušnik. Pri Kapcinarjevih se je reklo pri njih doma. Tudi njej je vojna vzela očeta. Leta 1944 je bil usmrčen v koncentracijskem taborišču Mauthausen. V veliki revščini je mama vzgojila vseh devet otrok: Slavka, Martina, Ivanko, Frančiško, Jožeta, Lojzeta, Marijo, Katarino in Milko.
Francki in Cirilu se je prva hči Marinka rodila leta 1956, poročila pa sta se leto dni kasneje – 26. oktobra 1957. Dve leti po Marinki se je rodila še Jana, 1966 je na svet prijokal Miro in najmlajša Darija leta 1974.
Vehovčeva sta si najprej uredila dom v v Voklem – v očetovi hiši, vendar sta bila zaradi prostorske stiske primorana zgraditi lastno hišo. Gradnja hiše in pri obeh dvoizmensko delo v Iskri je bilo naporno, zato časa za dodatne aktivnosti ni bilo. V svojo hišo sta se vselila ravno na novega leta dan leta 1967.
Danes Vehovčeva praznujeta šestdeseto obletnico poroke. Njuni otroci imajo že svoje družine, tako da imata sedem vnukinj in tri vnuke; za še glasnejši živžav v hiši pa poskrbijo še pravnuki in pravnukinje: Tjaša, Danaja, Zala, Ema, Vita, Lana, Rožle, Gal in Gaber.
Diamantna zakonca že več kot trideset let uživata v zasluženem pokoju. Francka se je vedno rada ukvarjala z vrtom in rožami, še vedno skrbi za gospodinjstvo, Ciril pa jo pri tem po svojih močeh podpira. Zdravje jima za njuna leta dobro služi.
Ciril je veliko orodjaril še v pokoju, ima pa še eno posebno veselje: pritrkavanje. Znanje igranja na zvonove je vrsto let prenašal na mlajše generacije in eno zanj ganljivejših presenečenj je bila na njun praznik melodija zvonov, ki je vabila na diamantno poroko. Besniški fantje so se povabilu za pritrkavanje takoj odzvali. Zakonca Vehovec sta se od doma do cerkve peljala s konjsko vprego, tako da se je njun dan začel res slovesno. Mašo je daroval ženinov prijatelj iz otroških let, kanonik Vinko Prestor, ki je osebno poznanstvo in prijateljstvo z mežnarjem zelo lepo vpletel v samo mašo. Po končani cerkveni poroki so sledile čestitke vaščanov, s svojimi najbližjimi pa sta se diamantna slavljenca družila ob kosilu pri Marinšku v Naklem, kjer so za dobro vzdušje skrbeli prisotni, zaigrali pa so tudi harmonika, bariton in flavta.