Jubilejnega srečanja se je udeležilo trideset sošolk in sošolcev, med njimi tudi profesor zgodovine Milan Ažman (v prvi vrsti tretji z leve). / Foto: Janez Kuhar

Prisrčno srečanje

Letos je minilo petdeset let, odkar so učenci v šolskem letu 1966/67 polni upanja, želja in radovednosti prvi zapustili osnovnošolske klopi nove osnovne šole v Cerkljah. Po šoli so šli vsak po svoji poti v življenje.

Osmi a in b razred je končalo 42 uče­nk in učencev; jubilejnega srečanja, ki je bilo sredi oktobra na Domačiji Vodnik v Adergasu, pa se je udeležilo 30 sošolk in sošolcev. Veseli so bili, da se je praznovanja udeležil tudi Milan Ažman, učitelj zgodovine. Do sedaj so imeli dve srečanji: za dvajseto in trideseto obletnico. Bili so srečna generacija, ki so se sredi šolskega leta preselili v novo šolo in so pomagali pri prenosu dokumentov in arhiva iz stare v novo šolo. Prisotne je tokrat nagovorila ena od soorganizatorjev srečanja Anica Stare: »Petdeset let je od takrat, ko šolski zvonec v Cerkljah za nas pozvonil je zadnjikrat. Saj smo komaj čakali, da smo se lahko razbežali in stopili vsak na svojo pot, novo življenje in srečo iskat! Na vse strani smo se razkropili in skoraj nikoli več vsi skupaj dobili!«

Najdlje se je pripeljala na srečanje Marica Knafel Nardin iz Kresnic pri Litiji. Srečanja se je udeležil tudi Marko Bolka, Koroščev, ki je že 40 let na invalidskem vozičku. Kljub hudi življenjski usodi je ostal optimističen. Rad ima tudi dobro družbo. Pozdrave pa so poslali sošolcu Janku Močniku, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti srečanja. Sedaj živi v Domu starejših v Radljah ob Dravi. Slavljence je pozdravil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj. Zelo zadovoljna, da so se zbrali skoraj vsi, je bila že omenjena Anica Stare, pri organizaciji pa sta ji aktivno pomagala Filip Frantar in Lojzka Mrgole. Sošolke in sošolci so prinesli spominska darila in jih izmenjali z žrebanjem, sošolki Albina Kuralt in Vera Kopitar pa sta presenetili še s spominskim darilom za vse udeležence srečanja. To je potekalo v sproščenem vzdušju in ob prijetni glasbi, za kar sta poskrbela Franci Osterman in Vinko Vertnik z igranjem na diatonično harmoniko. Oživeli so spomini iz šolskih dni, ki so polepšali druženje. Sklenili so, da se ponov­no srečajo čez pet let.