Spletno nasilje med mladimi

Mladi so na spletu pogumnejši in si z verbalnim nasiljem upajo iti dlje kot na primer pri fizičnem nasilju, ugotavlja Eva Piskrnik s Policijske uprave Kranj, ki po šolah učencem in njihovim staršem predava o spletnem medvrstniškem nasilju.

Kranj – Policijska uprava Kranj je to jesen začela izvajati predstavitve o medvrstniškem in spletnem nasilju, na katerih starše in učence višjih razredov osnovnih šol na Gorenjskem seznanjajo s pojavnimi oblikami nasilja, z opozorilnimi znaki pri žrtvah in storilcih medvrstniškega nasilja, s spletno kriminaliteto ter posledicami nasilja in nevarnostmi, obenem pa jim posredujejo tudi preventivne nasvete za prepoznavanje in ukrepanje v primeru zlorab. »Gorenjski policisti predavanja o vrstniškem nasilju za osnovnošolce izvajamo že več let, letos pa smo se odločili, da na predavanja povabimo tudi starše, ki so eden ključnih dejavnikov, ki lahko pozitivno vplivajo na otroke. Letos se na predavanjih še bolj osredotočamo na spletno medvrstniško nasilje, saj ugotavljamo, da si otroci upajo na spletu iti bistveno dlje kot pri fizičnem nasilju, ki je sicer še vedno prisotno. Na to vpliva več dejavnikov, najpomembnejša pa sta, da povzročitelji nasilja preko spleta ne vidijo svojih žrtev in imajo občutek, da so tudi sami skriti. Najpogostejši obliki psihičnega nasilja na spletu sta sicer zmerjanje in obrekovanje,« je razložila policistka Eva Piskrnik, ki izvaja omenjena predavanja.

Psihično nasilje težko dokazovati

Otroci se vse bolj umikajo z najbolj razširjenega socialnega omrežja Facebook, saj so ugotovili, da ga redno uporabljajo tudi njihovi starši, in se raje selijo na druge aplikacije, kot je Snapchat, ugotavlja Piskrnikova, ki zato na svojih predstavitvah starše seznanja tudi z uporabo Snapchata, otroke pa skuša ozavestiti, da je pri spletnem verbalnem nasilju skoraj vsak ali žrtev ali storilec ali pa opazovalec, zato lahko vsak tudi vpliva nanj. »Značilnost spletnega nasilja je, da so z njim vsi seznanjeni, vsi preberejo, kar nekdo zvečer napiše nekaj škodoželjnega o nekem vrstniku. Mladi se sicer kar dobro zavedajo, da je takšno verbalno nasilje škodljivo, verjetno pa imajo manj zavedanja, kako hude posledice lahko verbalno nasilje povzroči na žrtvi. Ali je to posledica neinformiranosti ali pa vse večje indiferentnosti družbe, je že drugo vprašanje,« razmišlja Piskrnikova, ki dodaja, da je psihično nasilje vedno najtežje dokazovati, a morda ga bo celo najlažje dokazovati prav na spletu, ko se bo pri uporabnikih toliko dvignila zavest, da bo žrtev takega nasilja ali zgolj opazovalec shranil sporno vsebino. »Otroke želimo naučiti, da znajo sami prepoznati, da so postali žrtve medvrstniškega verbalnega nasilja in da morajo to čim prej prijaviti policiji, šoli. S predavanji morda lahko pri povzročiteljih medvrstniškega nasilja vendarle tudi dosežemo, da se ustavijo, da naredijo korak ali dva nazaj, da se torej začno zavedati posledic svojega ravnanja tako zanj kot za njegovo žrtev.«

Nadzor staršev je nujen

Policija svetuje staršem, naj se čim več pogovarjajo z otroki, kaj je primerno za objavo in kaj ne, upoštevajo naj starostne omejitve pri uporabi spletnih aplikacij ali strani, pravi Piskrnikova. »Starši morajo odraščajočega otroka nadzirati tudi pri njegovi uporabi računalnika in mobilnega telefona. Računalniki naj zato ne bodo zaprti v otroški sobi, otrokom naj se ne dovoljuje popolna zasebnost pri uporabi spleta. Priporočljiva je naključna kontrola, obstajajo aplikacije za starševski nadzor, ki pa so, ugotavljam, med starši še preslabo poznane. Tudi staršem svetujemo, da vsak primer verbalnega nasilja, na katerega naletijo, shranijo, saj bo to policiji olajšalo preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj. Vsak prijavo nasilja, fizičnega ali psihičnega, policija jemlje zelo resno, ga obravnava, in če ga je možno dokazati, se ga tudi sankcionira, zato na predavanjih predstavimo tudi policijske postopke in pristojnosti na tem področju. Seveda pa policija ne more ukrepati, če prijave o nasilju ne prejme.« Kot dodaja, se otroci navadno bojijo spregovoriti o negativnih izkušnjah na spletu, ker se bojijo, da bodo zaradi tega izgubili telefon, dostop do interneta. »Ne glede na to, v kateri vlogi se otrok znajde, zaradi strahu pred izgubo nekakšne virtualne identitete, ki je mladim danes izredno pomembna, ni pripravljen verbalnega nasilja prijaviti odraslemu. Zato jim želimo na predavanjih dopovedati, naj nasilje prijavijo vsaj tedaj, ko so presežene vse meje normalnega.« Žrtve spletnega nasilja naj se po pomoč obrnejo kamorkoli – na učitelja, policijo, na drugo odraslo osebo, ki ji zaupajo, tudi na vrstnika ali prijatelja. Njim je namenjen tudi anonimni telefon Tom, kamor lahko otroci in mladostniki v stiski kadarkoli pokličejo na številko 116 111.

Na spletu tudi druge nevarnosti

Raba družbenih omrežij ima zelo velik vpliv na mlade, na njihov vsakdan in na dogajanje v njihovem okolju, v primeru nepazljive rabe interneta pa so lahko izpostavljeni tudi mnogim drugim nevarnostim. Gorenjski policisti poleg spletnega besedilnega in slikovnega nasilja (t. i. cyberbullying) opozarjajo še na grooming, tj. navezovanje stikov prek interneta z namenom spolne zlorabe otroka, in sexting, pri katerem gre za besedilna in slikovna sporočila z nazorno seksualno vsebino, ki so popularna med mladimi in se pokažejo kot zelo težavna ob prekinitvi razmerja med osebama in posledičnega maščevanja z objavljanjem in deljenjem te vsebine na internetu. Zelo nevarni so tudi različni izzivi (challenge), h katerim se poziva prek interneta in so nekateri povezani tudi z različnimi oblikami samopoškodovanja in nasilja.