Ernest Dragaschnig, vzoren skrbnik Etnološkega muzeja na Kostanjah. Ob jubileju se je posebej zahvalil vsem darovalcem predmetov.

Muzej spomina in učenja

Kostanje ali Koestenberg je prijetna, lepo urejena vas nad severno obalo Vrbskega jezera. Cesta se začne vzpenjati na križišču na koncu Vrbe/Velden. Za Slovence zagotovo ne bi bila zanimiva, če ne bi bila rojstni kraj dveh uglednih koroških Slovencev: Andreja Šusterja Drabosnjaka in Andreja Kokota. Vsak od njiju je deloval v svojem času in vsak je pustil v slovenski kulturi viden pečat. Drabosnjak kot nešolan literat – bukovnik, dramatik in pesnik, ki je konec 18. in v začetku 19. stoletja učil ljudi brati in pisati, in Andrej Kokot (1936–2012), pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik. Njima v čast so v začetku novembra v Kostanjah uredili postajo Slovenske pisateljske poti.

Kostanje niso le postaja Slovenske pisateljske poti, ampak že od leta 2002 naprej tudi kraj z Etnološkim muzejem z okrog 500 eksponati, ki so jih darovali nemško in slovensko govoreči Kostanjčani in okoličani iz vasi nad Vrbskim jezerom pa tudi iz krajev iz Roža. Začetki muzeja segajo v leto 1975. Slovensko prosvetno društvo Drabosnjak, ki ga je vodil danes že pokojni Janez Lesjak, je s pomočjo takratnega krajevnega župnika Stanka Trapa (ki je sedaj župnik v Bistrici na Zilji), Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze, še posebej njenega tajnika Nužeja Tolmajerja, in s podporo Slovenije odkupilo župnijsko gospodarsko poslopje in ga obnovilo. Danes že upokojeni Nužej se spominja, kako pomembna je bila takrat pomoč Slovenije in njenega generalnega konzulata v Celovcu! Leta 1998 se je začela strokovna obnova poslopja, ki stoji na tistem prepišnem območju Koroške, kjer je slovenščino redkeje slišati. Muzej je bil leta 2002, torej pred petnajstimi leti, odprt za javnost. Pomagala je Občina Vrba, za strokovno obnovo pa so skrbeli Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in oddelek za etnologijo Univerze v Ljubljani, še posebej Polona Sketelj, na koroški strani pa sta bili to ravnateljica Inštituta Urban Jarnik Martina Piko Rustia in njena sodelavka Uši Serajnik.

Ob jubileju muzeja je bil izdan katalog, ki poudarja, da je to predvsem kraj spomina in učenja. Da muzej živi in sprejema obiskovalce, ima največ zaslug predsednik Slovenskega prosvetnega društva Drabosnjak, domačin Ernest Dragaschnig, agronom in priznani strokovnjak za sadjarstvo, predvsem pa zaveden Slovenec.