Reševalna služba za človeške ribice
Vode po poplavah občasno naplavijo na površje človeške ribice. Tudi če so te nepoškodovane, na suhem kmalu poginejo, v potokih pa jih pojedo plenilci. V jamskem laboratoriju Tular v Kranju imajo trenutno v azilu dve človeški ribici. O tem, kako jih hitro in pravilno rešiti, je izšla zloženka SOS Proteus.
Prvo »reševalno službo za človeške ribice po poplavah«, z mrežo sodelavcev na terenu je organiziral že Žiga Zois pred natanko dvesto leti. Jamski laboratorij Tular jih rešuje od leta 1964. Od 2013 so vključeni v mrežo Zatočišča za prosto živeče živali z Mute.
Kranj – Obilica padavin in obdobja naraščajočih voda napovedujejo, da bo na površje ob strugah potokov, na kraške travnike ... naplavilo tudi kakšno človeško ribico. Uspešno reševanje človeških ribic pa je naprej odvisno od hitrega odziva, je opozoril biolog in vodja Jamskega laboratorija za preučevanje človeških ribic Tular v Kranju Gregor Aljančič in pojasnil: »Prvo ''reševalno službo za človeške ribice po poplavah'' z mrežo sodelavcev na terenu je organiziral že Žiga Zois pred natanko dvesto leti. Jamski laboratorij Tular jih rešuje od leta 1964. Od 2013 smo vključeni v mrežo Zatočišča za prosto živeče živali z Mute, ki ga vodi dr. Zlatko Golob, veliki ljubitelj živali, ki sicer zdravi od medveda do morske želve, sedaj pa še človeške ribice. Te poleg veterinarskega zdravljenja in oskrbe v Tularju preživijo praviloma do devetdesetdnevno karanteno, preden jih vrnemo nazaj v njihovo izvorno populacijo. Trenutno imamo v azilu dve človeški ribici.« Kar sogovornika najbolj skrbi, je nova glivična bolezen dvoživk, t. i. hitridiomikoza. Gre za invazivno tujerodno glivico, ki jo je človek nepazljivo vnesel iz Azije, bolezen pa je že zdesetkala dvoživke na Nizozemskem, razširila pa se je že do naših sosedov Avstrijcev in Italijanov. Aljančič pravi, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo pri nas. Tudi zato zdaj karantena človeških ribic v Tularju obvezno traja tri mesece, preden jih vrnejo v naravo.
O tem, kako ukrepati, če najdemo človeško ribico, Aljančič svetuje: »Obvestite SOS Proteus na številko 031 804 163. Če je žival na suhem, jo čim prej prestavite v čisto posodo, napolnjeno z vodo iz okolice. Živali se dotikajte le izjemoma – s čistimi rokavicami in nežno, do oddaje zatočišču pa posodo z živaljo postavite v temo pri temperaturi pet do petnajst stopinj Celzija.« V tem tednu je izšla zloženka SOS Proteus, ki jo je izdalo Društvo za jamsko biologijo v sklopu projekta Invazivke nikoli ne počivajo: Ozaveščanje in preprečevanje negativnega vpliva invazivnih vrst na evropsko ogrožene vrste, s finančno podporo ministrstva za okolje in prostor.
Človeška ribica je zavarovana živalska vrsta, v Sloveniji od leta 1951. »Resnično šteje vsaka človeška ribica, ki jo vrnemo v izvorno okolje. Brez ozaveščanja in podpore javnosti ne bomo zaustavili napredujočega onesnaževanja okolja. Ne pravimo zaman: dokler bo z nami človeška ribica, bo tudi pitna voda,« je sklenil Gregor Aljančič.