Gasilec leta Rok Habjan in varnostnik leta Sale Koštić / Foto: Gorazd Kavčič

Živita za pomoč drugim

»Tak sem. Ne morem, da ne bi pomagal drugim,« pravi slovenski varnostnik leta 2016 Sale Koštić iz Bistrice pri Tržiču, ki dela kot rentgenski operater na brniškem letališču. Je tudi predan gasilec, tako kot Rok Habjan iz Prostovoljnega gasilskega društva Železniki, ki so ga razglasili za gasilca leta.

Na drugem Dnevu nacionalne varnosti, ki so ga minuli teden v Ljubljani priredili IVK Inštitut za varnostno kulturo ter fakulteti za varnostne vede in družbe vede, so podelili priznanja za varnostnika, policista, gasilca in vojaka leta 2016. Dve priznanji sta šli na Gorenjsko, saj je Sale Koštić iz Bistrice pri Tržiču postal najboljši varnostnik, Rok Habjan iz Prostovoljnega gasilskega društva Železniki (PGD) pa se je razveselil naziva gasilec leta.

»Veliko mi pomeni že to, da so moje delo prepoznali v domačem društvu in me predlagali za gasilca leta,« je skromen Habjan, ki kar ni mogel verjeti, da so prav njemu dodelili ta naziv. Gasilcem se je pridružil pred 38 leti. Tedaj enajstletni deček si ni predstavljal, da imajo gasilci tako pomembno poslanstvo. »Pridružil sem se jim zaradi veselja, tedaj si nisem mislil, da je to kaj izjemno posebnega. Potem sem pa gasilstvo vzljubil in začel živeti s tem, opravil sem številna izobraževanja,« je razložil.

Najhujše so bile poplave

Upravni odbor PGD Železniki je v prijavi Habjana na razpis za gasilca leta v ospredje postavil njegovo nesebično pomoč pri vseh društvenih dejavnostih. Čeprav je voznik avtobusa v mednarodnem prometu, se je vedno odzval na klic na intervencijo, če je bil le doma. Tudi sredi noči ni premišljeval, da ga zjutraj čaka služba. V tridesetih letih, kar je operativni gasilec, ga je najbolj zaznamovala intervencija ob katastrofalnih poplavah, ki so leta 2007 prizadele Železnike. »Saj so bili kakšni požari, a so bile poplave najhujše. Cel mesec smo pomagali.« Med letoma 2003 in 2005 je bil tudi gasilski poveljnik, od leta 2013 dalje pa je njegov namestnik. Je eden redkih gasilcev, ki je izobražen tudi za bolničarja – prvega posredovalca.

Habjan je tudi sodnik na gasilskih tekmovanjih Gasilske zveze Škofja Loka in pomaga domačim ekipam pri pripravah na tekmovanje. Kot gasilski inštruktor svoje znanje predaja naprej na izobraževanjih gasilskega poveljstva občine Železniki. Za gasilstvo je navdušil tudi hčerki, danes 20-letno Mojco in 16-letno Tino. Kot operativen gasilec je zadolžen za pravilno delovanje agregatov, motornih brizgaln in nadtlačnih prezračevalcev, skrbi pa tudi za brezhibnost njihovega prvega napadalnega vozila GVC-16/25.

Svojo požrtvovalnost in pripravljenost za pomoč je še posebej pokazal lani spomladi, ko je prevzel vodenje projekta izgradnje dvigala za invalidnega sina njihovega pokojnega člana. Na delovišču je, kljub temu da ima družino, delal dva meseca skoraj vsak popoldan, vzel je tudi dopust. Od 450 ur prostovoljnega dela jih je več kot dvesto opravil Habjan, gasilci pa so za izgradnjo dvigala nabrali tudi 15 tisoč evrov donacij.

Svoje poslanstvo gasilci opravljajo prostovoljno, zato si Habjan želi, da bi imela občina več posluha pri zagotavljanju sredstev za njihovo opremo. »Delamo v dobrobit vseh občanov,« je poudaril in dodal, da so razočarani, ker se zamika prevzem težko pričakovanega novega gasilskega vozila s cisterno, ki so ga sicer načrtovali prihodnje leto ob 120-letnici društva.

Rentgenski operater na letališču

»Priznanje za varnostnika leta mi pomeni veliko. Dokazuje, da sem delal tako, kot je treba, da ves trud, ki sem ga vložil tako v izobraževanje kot tudi v samo delo, ni bil zaman,« pa je dejal Sale Koštić iz Bistrice pri Tržiču. Varnostnik je postal pred 23 leti, tedaj je bil brez službe. »Že prej sem občasno pomagal na Šuštarski nedelji kot redar, potem pa sem spoznal sedaj že bivšega direktorja, ki je potreboval sodelavce v varnostnem podjetju. Zaposlil sem se pri njem in to delo mi je postalo všeč,« se spominja.

In v čem je čar njegovega poklica? »Rad delam z ljudmi in pri tem poklicu jih spoznaš veliko. Vedno je nekaj novega. Včasih je delo sicer tudi bolj rutinsko, odvisno, kje delaš, je pa tudi razgibano, in to je tisto, kar mene pritegne, da ni statičnosti in monotonosti.« Koštić je sodeloval pri številnih varovanjih na različnih področjih, od leta 2005 pa kot varnostnik Group 4 dela kot rentgenski operater na brniškem letališču. Njegovo delo je seveda zanimivo, obenem pa tudi izjemno odgovorno. »Delati na mednarodnem letališču in pregledovati prtljago je odgovorno, sploh v dobi terorizma.« Z bombami pri svojem delu k sreči še ni imel opravka, občasno pa odkrije pozabljene predmete, tudi nože, za katere potniki niti ne vedo, da jih imajo v kovčku.

Delo varnostnikov še vedno podcenjeno

Delo varnostnikov, ki so pogosto izpostavljeni tudi različnim nevarnostim, je marsikdaj še vedno podcenjeno, opaža Koštić in poudarja, da je njihov cilj zgolj pomagati drugim: »Nismo 'zatiralci', ki bi se metali ven, po domače rečeno. Še vedno nas prepogosto narobe razumejo. Za nekatere smo na žalost tudi samo vratarji, a je naše delo precej bolj zahtevno. Sicer pa sedaj obstajata tudi redna šola za tehnika varovanja in višja šola za inženirja varovanja, tako da naj bi ta poklic šel v pravo smer.«

Koštić je že 35 let tudi gasilec pri PGD Bistrica pri Tržiču. Je podpoveljnik, že 25 let operativni gasilec, je pa tudi prvi posredovalec in bolničar … Tako v poklicnem življenju kot tudi v prostem času se torej posveča pomoči sočloveku. »Tak sem. Ne morem, da ne bi pomagal drugim, zato pa sem tako pri gasilcih kot tudi pri varnosti,« je še dejal. Priznanje za varnostnika leta je prejel na pobudo Slovenskega združenja za varen svet.