Bog vernike nagovarja v njihovem jeziku

Ob letošnji petstoti obletnici začetkov protestantizma v Nemčiji, ki se je pozneje razširil tudi v slovenske dežele, so v Škofji Loki pripravili dve zanimivi razstavi, arhivsko in filatelistično.

Škofja Loka – Razstavi sta pripravila Zgodovinski arhiv Ljubljana (enota Škofja Loka) in Filatelistično društvo Lovro Košir v sodelovanju z Občino Škofja Loka, Pošto Slovenije in Slovenskim protestantskim društvom Primož Trubar iz Ljubljane. Pred odprtjem, ki se ga je med drugim udeležil tudi nekdanji škof slovenske evangeličanske cerkve Geza Erniša, so o razstavi spregovorili škofjeloški župan Miha Ješe, Viktor Žakelj, nekdanji predsednik društva Primož Trubar, Judita Šega, vodja škofjeloške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana, in Srečko Beričič, predsednik Filatelističnega društva Lovro Košir Škofja Loka.

Protestantizem, ki se je začel na Nemškem in segel tudi v slovenske dežele, ni prinesel zgolj reformacije Rimskokatoliške cerkve, Slovence je tudi opismenil, je dejal Viktor Žakelj, zadovoljen, da v Škofji Loki ohranjajo ta zgodovinski spomin. Res je bilo to gibanje odločilnega pomena za razvoj slovenskega jezika in književnosti: slovenski protestantski pisci so izdali prve tiskane knjige v slovenskem jeziku, kajti osrednja misel protestantskega nauka je bila, da Bog vsakega vernika nagovarja v njegovem domačem jeziku. Osrednja osebnost tega časa je protestantski pridigar Primož Trubar, avtor prvih dveh tiskanih knjig Katekizem in Abecednik. Sledili so mu tudi drugi pisci, denimo Jurij Dalmatin, čigar Biblijo v izvirniku hranijo prav v škofjeloški kapucinski knjižnici. Judita Šega je predstavila arhivsko razstavo, ki je nastala leta 2008 ob praznovanju petstote obletnice rojstva Primoža Trubarja. Prikazuje razmere v Loškem gospostvu, ki so mu takrat vladali freisinški škofje, prodor protestantizma, ki je najprej zajel meščanstvo, delovanje protestantov, ki so bili najbolj številni v Škofji Loki in Železnikih, sledi, ki so jih pustili v šolstvu, književnosti in umetnosti, čeprav jih je oblast preganjala (ped preganjanjem so si poiskali zatočišče v gradovih v Stari Loki in Puštalu), in navsezadnje zaton tega verskega in kulturnega gibanja. Danes na protestantizem na Loškem spominja eden najlepše ohranjenih poznorenesančnih nagrobnikov na Slovenskem, ki so ga postavili protestantu Juriju Freichtingerju v Stari Loki. Knjižna dediščina protestantskih del v Škofji Loki pa je skromna: v kapucinski knjižnici poleg Dalmatinove Biblije iz leta 1584 hranijo tudi Megiserjev štirijezični slovar iz leta 1592. Med umetniškimi besedili pa so najbolj znana z motivi protestantizma dela Vita vitae mae, Grajski pisar, V Zali in Visoška kronika Ivana Tavčarja.

Filatelistična razstava pa zajema celotno zgodovinsko obdobje krščanstva od Stare zaveze do protestantizma. Zbirko, ki obsega 492 razstavnih listov v petnajstih razstavnih vitrinah, je pripravil član škofjeloškega filatelističnega društva dr. Janez Cerkvenik. Pošta Slovenije je letos izdala priložnostni blok z znamko, katerega motiv so naslovnice treh knjig najvidnejših slovenskih protestantov, Katekizem Primoža Trubarja, Biblija Jurija Dalmatina in Slovenske slovnice Adama Bohoriča. Izdala je tudi priložnostni žig. Odprtje razstave je spremljalo predavanje Barbare Žabota Protestantizem na Slovenskem, ob tej priložnosti je nastopil pevski zbor Lubnik. Razstavi sta na ogled do 19. novembra.