Dalmatinova Biblija, Novi testament

Dalmatinov prevod 1584, posodobljen 2017: »Tako je Bog ljubil ta svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da vsi ti, ki vanj verujejo, ne bodo pogubljeni, ampak bodo imeli večno življenje. Zakaj Bog ni poslal svojega Sina na ta svet, da bi svet sodil, ampak da bi bil svet po njem zveličan. Kdor vanj veruje, ta ne bo obsojen; kdor pa ne veruje, ta je že obsojen, saj on ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.« / Aktualni »standardni« prevod: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.« (Jn 3,16–18)

Branje Dalmatinovega prevoda v izvirniku je za današnjega Slovenca prenaporno. V gornjem odstavku pa vidimo, da med posodobljenim Dalmatinovim prevodom in zdaj veljavnim »uradnim« prevodom ni bistvene razlike. V letu, ki je v znamenju 500-letnice reformacije, je Združenje Trubarjev forum iz Slovenj Gradca poskrbelo za »prevod v danes razumljivo slovenščino« in ga z donacijo Eastern European Mission z Dunaja izdalo v brezplačnih 50.000 izvodih (!). Prevod sta opravila Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan. Zakaj smo izbrali ravno ta odlomek? Zato, ker je bil za Trubarja ključno mesto Biblije. Prevajalca: »Trubar večkrat omenja, predvsem v Cerkvenem redu (1564), da je zanj osrednja vrstica in povzetek Biblije v Evangeliju po Janezu: 'Tako je Bog ljubil ta svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da vsi ti, ki vanj verujejo, ne bodo pogubljeni, ampak bodo imeli večno življenje.' (Evangelij po Janezu 3). Za kaj gre? Biblija je zgodba, v kateri izvemo, da nismo tu po naključju, ampak nas je ustvaril Bog. Zato ima vsak človek vrednost in smisel življenja. Toda človek se je uprl svojemu Stvarniku, kar Biblija imenuje greh, posledica tega pa je uničeno razmerje in vse zgodovinsko zlo. Tako Bog pravi, da ni pravičnega in dobrega človeka (Rimljanom 3). Ker pa človek sam s svojim trudom ne more obnoviti prvega razmerja z Bogom (Rimljanom 3), je pravični Bog, ki mora kaznovati krivca (Dejanja apostolov 17), v svoji ljubezni do človeka našel rešitev tega problema. In tu je ta vesela novica, evangelij, da je sam Bog, Jezus, stopil med ljudi in plačal za vse grehe (Rimljanom 3) …« Čez nekaj let izide še posodobljena Dalmatinova Stara zaveza.