Jug Italije, Latinska Amerika, Evropa

Nova prevodna dela v zbirki Moderni klasiki. Drugi del neapeljskega cikla Elene Ferrante.

Ljubljana – Končno. Izšla je druga knjiga neapeljskega cikla štirih romanov avtorice, ki se podpisuje s psevdonimom Elena Ferrante. Gre seveda za nadaljevanje zgodbe knjige Genialna prijateljica, ki je izšla spomladi, in zajema zgodnje otroštvo dveh deklet, Lile in Elene, katerih prijateljstvo je vedno znova na preizkušnji. Ena izmed njiju se poroči, drugi se kaže svetla prihodnost – obe pa odraščata v ženski. V drugem delu O novem priimku se prepletata ljubezenski zgodbi in socialna razdrobljenost na jugu Italije. Glede na to, da gre za mednarodno uspešno avtorico (prevajajo jo v štirideset jezikov) in pravi val »ferrantemanije« ob neapeljskem ciklu, je najbrž razumljivo, da avtorica želi ostati anonimna. Menda je neki italijanski novinar že odkril njeno pravo identiteto. Medtem ko se snema televizijska serija, prevajalka Anita Jadrič že pripravlja tretji del.

V zbirki Moderni klasiki so izšli trije novi prevodi sodobnih avtorjev. Prevajalka Sara Virk je pod naslov Zgodbe, basni, utrinki umestila izbrane zgodbe gvatemalskega mojstra kratke proze Augusta Monterrosa. Za osnovo je imela sedem njegovih zbirk, skozi izbrana besedila v omenjeni knjigi pa nam približa magično melanholični svet Latinske Amerike. Knjiga je obvezno branje za vse ljubitelje latinskoameriške književnosti ter kratke proze v vseh oblikah. Telo, v katerem sem se rodila je na avtobiografski zgodbi utemeljen roman o odraščanju v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Mehiška pisateljica Guadalupe Nettel skuša v pogovoru z molčečo psihoanalitičarko obnoviti nekoliko nevsakdanjo vzgojo njenih staršev, šolanje v Ciudadu de Méxicu in Franciji, njeno trmoglavost v puberteti, očetovo bivanje v zaporu, zapleten odnos z materjo in babico … Prevajalka Veronika Rot jo označuje za svojo dušno avtorico, tako po vsebinah, ki jih obravnava, kot po slogu pisanja. Razgalja svojo zasebnost, a kljub temu v njeni zgodbi ostane mnogo skritega. Tretja knjiga Vrnitev v Pandžurd avtorja Andreja Volosa je prevedel Simon Dobravec. Roman spremlja potovanja slepega perzijsko-tadžiškega pesnika Rudakija (858–941) iz prestolnice samanidske države Buhare v nekaj kilometrov oddaljeni rodni Pandžurd. V knjigi izvemo tudi marsikaj o začetkih islama in kako je pesnik postal pesnik ...

Tu je še knjiga 23 esejev v zbirki Vilenica znane hrvaške avtorice Dubravke Ugrešić. Gre za zapise, utrinke s potovanj po svetu ali osebno doživljanje svobodomiselne hudomušne opazovalke sveta s temami od razvoja tehnologije, iskanja ljubezni do tega, kako naj človek preživi v sistemu, ki je naravnan le v produciranje šunda. Za prevod je poskrbela Đurđa Strsoglavec.