Narava v objektivu Jurija Kurilla

V Pavlinovi galeriji v Domu Janeza Filipiča v Naklem je na ogled fotografska razstava dr. Jurija Kurilla, ki ima veselje tako z naravoslovno fotografijo kot zgodovino medicine.

Naklo – Avtorjevo fotografsko pot je ob nedavnem odprtju predstavila Alojzija Murn, predsednica Likovnega društva Naklo, ki je razstavo pripravilo. V opisu je Murnova povabila k ogledu fotografij, ki po sklopih prikazujejo travniške motive z bližnjimi posnetki metuljev in travniškega cvetja, različne motive s planin in fotografije s potovanj po Kaliforniji in škotskih otokih. Fotografija je dr. Jurija Kurilla, upokojenega pediatra, zanimala že v mladih letih, še posebno v povezavi z biologijo. Podrobneje jo je spoznal, ko je kot študent medicine nekaj mesecev delal v znani zahodnonemški tovarni fotografske opreme Leitz, kjer so izdelovali tudi znamenite leice. A prvo fotografsko opremo si je lahko privoščil šele po letu 1960, ko je začel dobivati redno zdravniško plačo. Pridružil se je kranjskemu Fotoklubu Janez Puhar, vedno pa mu je ob strani stala soproga Dragica, tudi sama fotografinja. Sprva je snemal na črno-bel film, kasneje z uporabo barvnega filma ugotovil, da je za upodabljanje motivov iz narave primernejši, še kasneje pa se je začel obračati k digitalni fotografski tehnologiji. V osemdesetih letih sta s prijateljem biologom Markom Aljančičem pri Prirodoslovnem društvu Slovenije organizirala prvo razstavo naravoslovne fotografije, imenovane NF 71 ... Je večkrat nagrajeni fotograf, imel je štiri samostojne razstave in pet razstav skupaj s soprogo. Fotografska zveza Slovenije mu je podelila naslov fotografa 1. razreda (FZS 1), Mednarodna federacija za fotografsko umetnost pa naslov artiste, nato še excellence. Za uspešno življenjsko delo na področju pediatrije, poljudnozdravstveno pisanje in fotografijo ter dvig zdravstvene in prirodoznanstvene kulture na Slovenskem mu je leta 1998 Gorenjsko zdravniško društvo podelilo priznanje dr. Gregorija Voglarja - Carbonarius de Wiseneck.

Kurillo je izdal tudi stenska koledarja s posnetki slovenskih dnevnih metuljev. Je tudi avtor dela Metulji Slovenije. »Danes je na splošno že kar težko najti živalske ali rastlinske motive, primerne za fotografski objektiv. Na obdelanih zemljiščih, travnikih in poljih uporabljajo lastniki toliko raznih herbicidov in insekticidov, da na kakšnega metulja že težko naletiš. Na ''travniških njivah'' brez cvetic pač ni hranilnih rastlin za gosenice metuljev niti cvetov z medičino zanje. Tako bi danes skoraj ne mogel več izdati monografije o metuljih, v katero je sicer vloženega vsaj deset let truda. Cvetice, primerne za metulje, najdeš danes kvečjemu na kakšnih ledinah ali na bregovitem svetu,« je opozoril Kurillo, sicer avtor še drugih del, kot so Živa narava v objektivu, S fotoaparatom v naravi, Zarta ali Zarica (Potopljena lepotica) in dela o Tomažu Pircu, ranocelniku-porodničarju in prijatelju dr. Franceta Prešerna. Izvirna dela so na ogled na razstavi, prav tako Kurlillovi prevodi del iz angleščine in nemščine, kot so Otroške bolezni, Naravoslovni fotograf leta – Katalog 14, Življenje s ptiči. Razstava bo odprta do 8. novembra ob nedeljah od 10. do 11. ure, druge dni po dogovoru.