Po vertikali navzgor
Dachstein – ferata Johann (2995 m) – Ekstremna ferata, ko zajameš dih in upaš, da ti bo uspel odločilen gib. Izjemna izpostavljenost. Tura za močne roke in tiste brez strahu pred vertikalo niča.
Dachstein sem pred dvajsetimi leti opazovala izpred jezera Goisern, na njegovi severni strani. Videl se je njegov vrh, spodaj pa ogromen ledenik. »Nekega dne bom stala tamle gor,« sem rekla takrat. Preteklo je kar nekaj vode, moje gorniške izkušnje in želje so se razvijale. Za Dachstein sem vedela, da se je nanj najbolje povzpeti iz kraja Ramsau, saj čez njegovo južno steno pelje ekstremna ferata, ki ima oceno E. Pa se jo lotimo skupaj.
Skozi predor Karavanke se peljemo proti Salzburgu. Avtocesto zapustimo pri izvozu za Schladming. V Schladmingu nadaljujemo v Ramsau, kjer je parkirišče pod južno gondolo, ki pelje do vrhnje postaje smučišča na Dachsteinu. S parkirišča gremo po markirani poti do Südwandhütte, kar nam vzame približno 30 minut. Od koče nadaljujemo proti severu, kjer hitro dosežemo odcep za ferato Anna. Nadaljujemo naravnost proti južni steni. Po približno 100 višinskih metrih dosežemo prve jeklenice, ocena A/B, in pot nam kažejo rdeče pike. Hodimo po krušljivem terenu, v poletnem času lahko naletimo še na ostanke snega. Previdno. Pot se obrne v levo in nas pripelje na sedlo, kjer je izstop iz ferate Anna. Po zagruščenem terenu se strmo povzpnemo do vstopa v ferato Johan. Do vstopa smo potrebovali dve uri.
Vstop v ferato je enostaven, saj nosi oceno A, a takoj sledi sektor z oceno C. Nato prečimo v levo in že smo pri ključnem mestu ferate, previsnem trebuhu z oceno E. Variant, načinov, kako preplezati znameniti previs, je več, a važno je, da pridemo čez. Ocena E se nadaljuje z oceno D. Izpostavljenost je izjemna. Ferata nas vodi čez skoraj gladko skalo. Sledi malenkost lažji del, a zelo hitro je tukaj spet ocena C. Ko dosežemo prvi prostor za počitek, na višini 2380 m, mu sledi del poti, ki je izjemno izpostavljen in hvaležen si za številne skobe in kline, ki olajšajo vertikalo. Dobesedno! Zahtevnost v tem delu je C/D. Koncentracija mora biti izjemna, saj se zaradi doze adrenalina pulz močno poveča. Gremo mimo t. i. Orlovega gnezda / Adlerhorst, 2470 m, sledi mu detajl D, na vrhu katerega je počivališče Südwandblick, 2510 m. Ferata nato zavije v desno, a zahtevnost ne popusti. Ko že vidimo streho koče Seethalerhütte na višini 2740 m, se ferata postavi pokonci, saj nas čaka sektor z oceno D in C/D. In ko že mislimo, da smo na vrhu, nas jeklenica popelje še bolj v desno, okoli skale, izpostavljeno, da lahko izstopimo skoraj na teraso koče. Hja, ta del je narejen za turiste, ki so pri koči, vse skupaj meji na resničnostni šov.
Mimo koče nadaljujemo do vstopa v ramo Dachsteina, kjer poteka zavarovana plezalna pot, t. i. Schulteranstieg. Ker do vstopa hodimo po snegu, bodimo zelo previdni v prvih metrih skal, saj so te mokre in spolzke. Pot tehnično ni zahtevna, zahteven je lahko vstop v zavarovani del, saj se med skalo in snegom naredi krajna poč. Zahtevnost rame ne presega ocene B, je pa težja kot vršni del Triglava. Obljudena pa ravno tako. Večina obiskovalcev namreč izpusti ferato Johan, se pripelje z gondolo, saj jih tako od vrha ločita zgolj dve uri ali pa celo manj.
Dachstein s svojimi 2995 m ponudi izjemen razgled na okoliške vrhove, z malce sreče vidimo celo severno stran Karavank.
Z vrha sestopimo po poti vzpona do ledenika. Lahko izberemo tudi levo pot, ki pa je zaradi razbitega ledenika v vršnem delu lahko nevarna in zahtevna.
Z ledenika nadaljujemo po turistični poti do gondole, s katero se popeljemo v dolino. Svetujem, da vnaprej rezervirate vozovnico in uro sestopa, sicer bo čakanje lahko trajalo kar nekaj ur.
Nadmorska višina: 2995 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 10