Na Hotavljah so odkrili doprsni kip znamenitemu Hotaveljčanu Luki Pintarju. Od leve proti desni: župan Milan Čadež, kipar Jože Tavčar, Peter in Luka Pintar ter predsednik TD Slajka Hotavlje Janez Demšar.

Poklon znamenitemu rojaku

Ob 160. obletnici rojstva literarnega zgodovinarja, jezikoslovca in bibliotekarja Luka Pintarja so v nedeljo v parku pred Zadružnim domom na Hotavljah odkrili njegov doprsni kip.

O Luki Pintarju, hotaveljskem rojaku, tudi domačini dolgo časa niso veliko vedeli. Pred dvema letoma pa so v Turističnem društvu (TD) Slajka Hotavlje na pobudo Danila Jezerška začeli podrobneje raziskovati njegovo življenje in delo ter se mu ob stoti obletnici smrti poklonili z odkritjem spominskega obeležja na njegovi rojstni hiši v Preserju. Ob tej priložnosti so pripravili tudi okroglo mizo in razstavo o njem. Ob obletnici njegovega rojstva je zdaj v parku pred Zadružnim domom najznamenitejši Hotaveljčan dobil še svoj doprsni kip. Idejno zasnovo obeležja sta pripravila arhitekt Peter Pogačnik in Jože Tavčar, ki je na podlagi fotografij tudi izdelal model kipa v mavcu.

»Prav na današnji dan, 15. oktobra, mineva 160 let, kar se je Luka Pintar rodil materi Mariji Uršič in očetu Janezu Pintarju na kmetiji pri Presercu,« je na slovesnosti ob odkritju kipa poudaril predsednik TD Slajka Hotavlje Janez Demšar in dodal, da se je ideja o postavitvi kipa porodila že v začetku leta 2015, ko so zaznamovali stoto obletnico njegove smrti. »Obraz Luke Pintarja na doprsnem kipu je obrnjen v levo, saj je njegov pogled usmerjen proti domačiji, na kateri se je rodil, proti Presercu. Prav tako kipa namenoma nismo postavili v sredino paviljona, ampak nekoliko naprej, saj je bil Luka Pintar vedno korak pred svojimi sodobniki,« je razložil Demšar. Župan Milan Čadež je ob tem spomnil predvsem na Pintarjeve besede, da na znanost ne sme vplivati nacionalni šovinizem oziroma politika.

O pomembni sledi, ki jo je Luka Pintar pustil na bogati zapuščini današnje Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani, pa je spregovorila slavnostna govornica, ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir. »Luko Pintarja so zaznamovali domoljubje, skromnost in delavnost,« je poudarila v uvodu in nadaljevala, da so ga aprila 1898 imenovali za skriptorja v takratni Študijski knjižnici za Kranjsko in je tako nasledil delo, ki ga je pred njim opravljal Fran Levstik. Tri leta prej je potres močno poškodoval stavbo študijske knjižnice in se je zato najprej lotil selitve knjižničnih zakladov na druge lokacije in nato njihove ponovne vrnitve na police študijske knjižnice. »To preizkušnjo je opravil z odliko,« je poudarila Martina Rozman Salobir in ob tem spomnila, da so ga leta 1909 imenovali za ravnatelja študijske knjižnice, ki jo je vodil vse do svoje smrti leta 1915. »Med pomembnimi pridobitvami iz njegove dobe vodenja knjižnice je prav gotovo dragocena Prešernova rokopisna ostalina. Življenju in delu Franceta Prešerna je posvetil dvajset let svojega znanstvenega dela.« Obsežno je bilo tudi njegovo jezikoslovno delo. Ukvarjal se je z zbiranjem narodnega besednega zaklada, ki ga je deloma izročil jezikoslovcu Maksu Pleteršniku. V zadnjih desetih letih pa so bile njegove jezikoslovne študije posvečene skoraj izključno razlaganju slovenskih krajevnih imen. »Njegov kip na Hotavljah bo zdaj sporočal o duhovnem bogastvu, iz katerega raste vaša skupnost,« je svoj govor končala Martina Rozman Salobir.

Luki Pintarju sta se v zakonu z Marijo Kobilco, sestro znane slikarke Ivane Kobilce, rodila sin Ivan in hči Mira. Ivan je imel tri otroke in dva med njimi, Peter in Luka Pintar, sta se udeležila tudi odkritja kipa njunemu staremu očetu.