Suzana Lara Krause, rojena leta 1979 na Ptuju, po izobrazbi profesorica slovenščine in ruščine, preživlja se kot samostojna podjetnica s prevajanjem in lektoriranjem, je na predsedniških volitvah kandidatka stranke SLS. Javnosti je bila doslej manj znana, politično aktivna je od leta 2010, in sicer v stranki, kjer je tudi podpredsednica Slovenske ženske zveze. Poročena je z Američanom in je mati dveh otrok.

Suzana Lara Krause

Vsem kandidatom za predsednika Republike Slovenije smo pred nedeljskimi volitvami zastavili enaka vprašanja:

1. Kako bi uveljavili sodbo arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško?

2. Bi priznali neodvisnost Katalonije in kdaj?

3. Kaj boste kot predsednica konkretno naredili in ali boste v primeru, če tega ne boste naredili, tudi odstopili?

1. Menim, da je implementacija mogoča samo s spoštovanjem obeh strani, s konstruktivnim dialogom in diplomacijo, nikakor ne s silo. Na referendumu o arbitražnem sporazumu sem glasovala proti. In izkazalo se je, da sem imela prav. Razsodba za Slovenijo ni bila uspeh. Težko nekdo tretji odloči o tem, kje je meja med državama, ki sta v preteklosti sodili v isto federacijo. Še posebej, če ima ena od njiju mejne spore z vsemi sosedami, ki so bile nekdaj del te federacije. Vendar je prav, da po dokončni in zavezujoči razsodbi sodišča to odločitev spoštujemo. Implementacijo razsodbe Arbitražnega sodišča bi kot predsednica poskušala doseči z dialogom, po diplomatski poti. Smo sosedje in moramo sobivati, zato bi hrvaško stran povabila na pogovor v Slovenijo. EU pa naj poskrbi, da bo mednarodno pravo spo­štovano na obeh straneh, saj je bil v tem okviru sprejet in na obeh straneh ratificiran tudi arbitražni sporazum. Vse napore moramo kot država usmeriti v to, da najdemo ustrezno rešitev za vse tiste ljudi, ki so ostali na drugi strani meje.

2. Slovenci smo svojo osamosvojitev že dosegli in se še kako dobro spominjamo truda, žrtev, odločnosti, enotnosti in ponosa, ki so nas spremljali na poti v neodvisnost. Spomnimo se tudi, koliko so nam kot novi državi pomenila priznanja drugih držav. Vsak narod ima pravico do samoodločbe in Katalonci so svojo odločitev jasno pokazali na referendumu. Nasilje, ki ga je spremljalo, je nesprejemljivo! Neodvisnost Katalonije bi priznala čim prej, vsekakor pa po posvetu z zunanjim ministrstvom, saj je pomembno, da imamo kot država v zunanji diplomaciji enotno sporočilo.

3. Kot predsednica si bom vedno prizadevala za edini cilj – dobrobit naroda. Trudila se bom Sloveniji in funkciji predsednika vrniti dostojanstvo. Trudila se bom biti predsednica, ki misli vnaprej. Predsednica, ki stoji za ljudmi. Predsednica, ki ji ni vseeno. Slišati, razumeti in pomagati po svojih najboljših močeh. In če mi to ne bo uspelo, bom priznala, da ne zmorem. In odstopila svoje mesto tistemu, ki bo to naredil bolje. Za dobro naroda.